Perfekcionizem, ki boža ušesa

Angleška zasedba Porcupine Tree, ki igra sodoben psihedeličen rock, je v ljubljanskme Kinu Šiška predstavila svoj novi album The Incident in na občinstvo naredila močan vtis.

Objavljeno
05. november 2009 10.12
Zdenko Matoz
Zdenko Matoz
Angleška zasedba Porcupine Tree, ki ima tudi enega ameriškega člana, je v ljubljanski Kino Šiška pritegnila precej njihovih oboževalcev in marsikaterega radovedneža. Teh je bilo precej iz vodilnih vrst slovenskega rocka. Čeprav je kar težko spredalčkati glasbeni izraz skupine, pa je nekako še najbliže psihedelični rock. V njihovi glasbi odmeva psihedeličnost Pink Floydov, še posebej iz tiste faze, ko so izdali album Animals, pa eksperimentalnost nemških Can, mogoče še občasno kitarskost kakšnih U2 ter vse bolj tudi različni odtenki metala.

Ljubljanski koncert so odigrali v dveh delih. Sprva so predstavili novejšo glasbo, predvsem iz svežega albuma The Incident, ki je že 10 po vrsti, po premoru pa v drugem delu koncerta še starejše pesmi. Tudi pri dodatku se Porcupine Tree niso zadrževali in so ponudili dovolj glasbe.

Skupino sta leta 1987 ustanovila Steven Wilson in Hemel Hempstead v angleškem mestu Hertfordshire. Wilson je še vedno osrednja in karizmatična gonilna sila glasbene vizije Porcupine Tree, kar je demonstriral tudi v Kino Šiška z energičnim petjem, občasno dinamičnem, drugič po potrebi prefinjenim kitariziranjem, ter igranjem na klaviature. Sicer glasbeni multipraktik je svoje glasbeno znanje prikazal z umirjeno mero in brez večje potrebe po razkazovanju.

Skupina Porcupine Tree je od psihedeličnih zasedb iz 60-let prevzela tudi nujnost vizualizacije na koncertih, in sicer odkar so na turneji ob predstavitvi albuma In Absentia začeli sodelovati z danskim fotografom in cineastom Lasseom Hoileom. Te videoprojektcije niso nikakršne razlage pesmi, niti njihova dekoracija, temveč skorajda povsem samostojen vizualni izraz.

Porcupine Tree so ponudili dober in močan koncert glasbenega sloga, ki se pri nas redko vidi in sliši.