Pesmi naše preteklosti

Projekt Kad bi bio Bijelo dugme, v katerem so svoje glasove združili nekdanji pevci naj jugoslovanske zasedbe Bijelo dugme, zbuja številne pomisleke. Četrtkov koncert v nabito polni mali dvorani Hale Tivoli teh pomislekov ni razblinil, prej jih je še poglobil.

Gre za razprodajo stare slave, ko trije ostareli pevci skušajo nategniti zanimanje za Bijelo dugme, ki je bilo oživljeno na treh koncertih v Sarajevu, Beogradu in Zagrebu leta 2005 ali za zgodovinsko sodelovanje?

O pevcih skupine Bijelo dugme imam pristransko mnenje, in sicer, da je edini pevec skupine Bijelo dugme Željko Bebek. Alen Islamović in Mladen Vojičić Tifa pa sta bila pevca na pogrebu projekta Gorana Bregovića, ki se je imenoval Kad bi bio Bijelo dugme brez Željka Bebeka. To je bilo kot Socialistična federativna republika Jugoslavija brez maršala Josipa Broza Tita - obsojeno na propad.

Na že drugem koncertu letos v Ljubljani so Alen, Bebek in Tifa na kar triurnem koncertu ponudili relativno neuravnoteženo zbirko pesmi skupine Bijelo dugme in njihovih solističnih karier. Dramaturgije nastopa skorajda ni bilo, kar pa občinstva niti ni pretirano motilo, saj je sodelovalo skorajda cel koncert. Začeli so vsi trije skupaj s pesmijo, ki je dala ime tako njihovem projektu kot zasedbi Bijelo Dugme, in sicer s skladbo Kad bi' bio bijelo dugme.

Koncert se je nato nadaljeval z razvlečenim enournim nastopom Tife in njegove skupine v vlogi predskupine. Razen pesmi Radi radio in Padaju zvijezde je občinstvo večinoma komaj čakalo, da mine. Z zamenjavo skupine in prihodnom Željka Bebeka in nizanjem uspešnic Ako možeš zaboravi, Na zadnjem sjedištu moga auta, Doživjeti stotu, pri pesmi Bitanga i princeza pa se mu je na odru pridružil Alen, pa se je dvorana premaknil. Alen je nato poleg svojega dela pesmi pri Bijelem dugmetu odpel tudi največjo uspešnico njegove matične zasedbe Divlje jagode Motori.

Nato je Bebek ponudil venček izjemnih balad Loše vino, Selma, Sanjao sam noćas da te nema, ki jih je pel skupaj z občinstvom. Tem je sledilo še nekaj energičnih pesmi od Alenove Napile se ulice do Bebekove Ne spavaj mala moja muzika dok svira in Da sam pekar. Potem pa sta se združili obe skupini in vsi trije pevci skupaj v finalu od Ederlezi/Đurđevdan, Lipe cvetu, Tako ti je mala moja kad ljubi Bosanac, Ima neka tajna veza, Ajmo u planine do Pristao sam biću sve što hoće in slovo ... z odemvom refrena zadnje pesmi Spomnite se me po mojih pesmih ...

Če bi se odločili, da bi bil tudi koncert proporcionalen pomenu posamičnega pevca v skupni Bijelo dugme, bi bil dveurni koncert povsem dovolj z Bebekom kot pevcem in Alenom ter Tifo, ki bi zapela vsak po dve, tri pesmi. To bi bilo popolno. V celoti gledano niti ni tako presenetljivo, da je Goran Bregović zaskrbljen, da se ta projekt tako močno povezuje in prodaja pod imenom Bijelo dugme.