Pesmi upornikov z razlogi

Koper - Danes zvečer bo v koprskem gledališču, ki je še vse sveže po temeljiti prenovi, kulturni dogodek, ki bo s simboličnim stičiščem različnih kultur, jezikov, tradicij, nacionalnih, socialnih in zgodovinskih označevalcev avtorjev in njihovih poslušalcev zaokrožil praznovanje več kot pol stoletnega obstoja radia Koper-Capodistria.

Natančneje: današnji Radio Koper-Capodistria je kot Radio Jugoslavanske cone Trsta - Radio Trieste zona Jugoslava začel oddajati 25. maja 1949, ustanovila pa ga je jugoslovanska vojaška uprava Cone B takratnega Svobodnega tržaškega ozemlja (STO), ki je nastalo leta 1947 s pariško mirovno pogodbo, podpisano po koncu druge svetovne vojne med Italijo in zavezniki. Ozemlje je poleg Trsta, ki je bil sedež pokrajine, obsegalo pas med morjem in kraško planoto, slovensko obalo z zaledjem in del Istre severno od reke Mirne. Z londonskim sporazumom leta 1954 je STO nehalo obstajati, Radio Koper, ki je do takrat oddajal trojezični program v slovenščini, italijanščini in hrvaščini, pa se je združil z Radiem Ljubljana. Odtlej je vse do leta 1979 večino programa oddajal v italijanščini, le zjutraj in zvečer so predvajali tudi kratek slovenski blok. Leta 1979 se je program ločila na italijanskega in slovenskega - vsak s svojim oddajnikom - in danes sta, čeprav oba v isti hiši na Ulici OF v Kopru in oba del regionalnega centra javnega zavoda RTV Slovenija, v razvidu medijev zapisana kot dva medija: Radio Koper in Radio Capodistria.

Radio italijanske narodne skupnosti, kot je zapisano v predstavitvi v sklopu RTV SLO, s svojo dejavnostjo presega golo izvajanje ustavnih pravic italijanske skupnosti. Dolga desetletja je bil most, ki je povezoval oba bloka in je danes okno, odprto v svet, in samosvoj svet, ustvarjen iz dialoga med različnostmi. Tako je predvsem živahen čezmejni evropski radio.

Radio je bil zaradi obmejne vloge v letih, ko so železno zaveso le stežka predrli žarki kulturnih vplivov z »imperialističnega« in »dekandentnega« Zahoda, zelo spreten nadaljevalec klenih tradicij Martina Krpana; le da so številni italijanski, slovenski, hrvaški in drugorodni uredniki, novinarji, tehniki in sodelavci koprskega radijskega svetilnika iz Amerike, Anglije in drugih držav Zahodne Evrope v Jugoslavijo tihotapili plošče, ki so odmevale globoko v socialistični svet. Zato je bil Radio Koper ali Radio Capodistria dolga leta ena najbolj priljubljenih radijskih postaj v Italiji, zato je tudi danes zelo poslašan radio med Slovenci v Italiji in Istrani na istrskem polotoku. Brez glasbene »okužbe«, ki jo je širil v kulturni prostor nekdanje Jugoslavije, bi bil razvoj glasbe v teh krajih precej drugačen in prikrajšan za rojstvo številnih glasbenih skupin različnih zvrsti popularne glasbe.

Kaj imajo skupnega Finardi, Kovačič in Visocki?

Rdeča nit nocojšnjega koncerta Eugenia Finardija in Janija Kovačiča je Vladimir Visocki. Vicocki je ena najmarkantnejših kulturnih osebnosti Rusije vseh časov. Bil je pesnik, pripovednik, gledališki in filmski igralec, v zavest množic pa se je vtisnil kot glasbenik. Rojen tik pred začetkom druge svetovne vojne v Moskvi, očetu oficirju in materi, prevajalki iz nemščine. Kmalu po rojstvu sta se starša ločila, in Visocki je vse do smrti, ki ga je, izčrpanega in uničenega od alkohola in mamil, z odpovedjo srca doletela pri komaj 42 letih v Mosvi poleti leta 1980, krmaril med osamljenostjo, izgubljenostjo, obsedenostjo in iskanjem ljubezni. Uradna sovjetska oblast ga je ignorirala do absurdnosti. Sredi 70. let prejšnjega stoletja, ko je Visocki prepeval o mračnih življenjskih izkušnjah, je njegovo glasbo na kasetah poslušalo in prepevalo na milijone ljudi. Kulturkomisarji so končno ugotovili, da je ilegalna popularnost še bolj subverzivna kot uradno dovoljena, zato so proti koncu desetletja, ki se je že uglaševalo v vsesocialistični izbruh nezadovoljstva s splošnim omejevanjem svobode, le izdali nekaj plošč in mu podelili nekaj priznanj. Danes se na njegov rojstni dan v mnogih ruskih mestih odvijajo glasbeni festivali, še vedno ima velik vpliv na glasbenike, po njem pa se imenuje celo asteroid - Vladvysockij.

Eugenio Finardi se je julija 1952 rodil v umetniški družini v Milanu - prav tako kot junija 1953 Jani Kovačič v Ljubljani. Finardi je v sedemdesetih letih kot kantavtor sodeloval v valu enega najustvarjalnejših glasbenih obdobij v Italiji - »progresso«. Ustvaril je ogromen opus in sodeloval z Luciom Dallo, Francom Battiatom, Francescom DeGregorijem, Alice in drugimi glasbeniki. Leta 2008 je z orkestrom Sentieri Selvaggi izdal zgoščenko Eugenio Finardi interpreta Vladimir Vysotsky , na katero je uvrstil enajst biserov, izluščil pa jih je iz pesto skladb Visockega, ki jih je obdelal.

Jani Kovačič, tako kot Finardi avtor številnih »ponarodelih« provokativnih uspešnic, ki jih je ustvarjal od sredine 70. let (prvi koncert je imel ob zasedbi Filozofske fakultete v Ljubljani leta 12976), se je Visockemu posvečal v okviru cikla Pijano bar , v katerem je v KUD France Prešeren v 90. predstavljal svoje pesmi in prepesnitve drugih avtorjev, med njimi Brechta, Toma Waitsa in Leonarda Cohena.

Pred današnjim dogodkom, za katerega sta združila moči Radio Capodistria in Radio Koper, pravi Aljoša Curavić, odgovorni urednik italijanskega programa Radia Capodistria, da je to »skupni protikrizni projekt slovenskega in italijanskega programa radia, ki je v duhu večjezikovne, večkulturne identitete obalnega in istrskega prostora. Glede na veliko zanimanje ljudje takšne dogodke očitno potrebujejo, čeprav to ni šagra, ampak kulturni dogodek, ki temelji na dobri glasbi in poeziji.« Odgovorna urednica slovenskega programa Radia Koper Maja Kirar je vesela, da »presegamo masovni okus in da smo pripravili dogodek za poznavalce in intelektualce. Zelo dobro se počutim, ker to delamo skupaj - kajti pred 60 leti je bil to skupni program. Prav je, da obletnico proslavimo s takšnim presežkom.«

Pokrovitelji koncerta so samoupravna skupnost italijanske narodnosti Kopra, Izole in Pirana, organizacijo pa so omogočili Mestna občina Koper, Generalni konzulat Italije v Kopru, gledališče Koper in podjetje Riko.