Pisateljski poziv politikom: Pomagajte!

Slovenski pisatelji predsednike vlade, države in državnega zbora pozivajo in prosijo za preudarno in moralno ukrepanje.

Objavljeno
08. september 2015 14.07
Begunci, Nickelsdorf Avstrija
Igor Bratož, kultura
Igor Bratož, kultura
Društvo slovenskih pisateljev je v zvezi s problematiko beguncev na vrhove slovenske politike naslovilo izjavo, v kateri v imenu človečnosti in humanosti, v imenu najvišjih etičnih in moralnih standardov, v imenu pravičnosti, enakosti in bratstva, v imenu spoštovanja življenja in njegove svetosti pozivajo in prosijo:

- da prenehate s kakršno koli, tudi najmanjšo retoriko leporečja in demagogije v zvezi z žgočo begunsko problematiko in sprejemom beguncev, da prenehate operirati s kvotami in številkami, s preštevanji, ki na kakršen koli način omejujejo človekovo svobodo in dostojanstvo. Zgodovina nas uči, da so posledice tovrstnih preštevanj veliko dražje in dolgotrajnejše, kot je videti na prvi pogled.

- da se prenehate sklicevati na schengenske in dublinske sporazume, saj se zdaj med največjim eksodusom po drugi svetovni vojni jasno kaže, da so izraz diskriminacijske politike trdnjave Evrope, na kar so evropske nevladne organizacije opozarjale že od njihovih nastankov. Trdnjava Evropa je zagrešila gradnjo novih ograj in zidov na svojih mejah, čeprav še ni minilo niti četrt stoletja od padca Berlinskega zidu. Vendar valov preganjanih in brezpravnih, obupanih brezdomnih, ki imajo le še svoja življenja, ne bo ustavil noben še tako visok zid, pa naj se imenuje tako ali drugače.

- da migrantsko politiko rešujete sistemsko, bolj sistematično in preudarno kot doslej ter v čim boljšem sodelovanju z nevladnimi organizacijami (...) Slovenija ima dovolj blagovnih rezerv in nastanitvenih zmogljivosti. Vse sosede (razen Madžarske) so nam pri tem lahko za zgled.

- časa za ureditev begunske, azilantske in kakršne koli migrantske politike je imela Evropa in Slovenija več kot dovolj! Vendar je bila evropska politika s svojo neoliberalno in neokapitalistično politično logiko doslej uspešnejša pri asistiranju npr. Združenim državam Amerike pri destabilizaciji Bližnjega vzhoda, Iraka, Afganistana ter afriške celine kot pri reševanju problemov v tem delu sveta.

- nikar ne poudarjajte naše (slovenske) majhnosti, medtem ko rešujete begunsko in azilantsko vprašanje, ne podcenjujte svojih državljanov in naših sposobnosti ter talentov. Niti v zvezi z begunci!

- ne sklicujte se na »pozitivne rezultate« in izkušnje iz nedavnih balkanskih vojn, saj je Slovenija kot država ob sprejemu bosanskih pregnancev zagrešila preveč napak. Da se ne bi ponovile, je vredno spomin nanje kdaj tudi obnoviti. Poleti l. 1992 je slovenska država zaprla meje za pregnance iz bosanske vojne, česar ni naredila nobena od naših sosed.

- prav zaradi dosedanjih zgrešenih politik bi bilo morda bolje, vsekakor pa bolj humano že vnaprej načrtovati večjo integracijo, in ne le tranzita beguncev skozi našo državo.

Težjega trenutka, kot je zdaj, omenjajo pistelji v izjavi, Evropa ni doživela od II. svetovne vojne, razen vojne v nekdanji Jugoslaviji in v Ukrajini, ko se prav tako nikakor ni izkazala. Kdo ve, če ni zdaj na popravnem izpitu. Zadnjem. Popravnem izpitu iz strpnosti, sodelovanja, iz empatije in humanosti, etike in zdrave morale.

V eno smer zdaj pljuskajo valovi beguncev skozi Evropo. Če jih ne bomo sproti sprejemali in jim dolgoročno zagotovili pomoči, jih bo ulovil val ksenofobije in fašizma, ki se širi, za zdaj sicer še počasi, a vztrajno, in jih bo začel ne le porivati nazaj pod krogle krvnikov, ampak ubijati kar na tleh demokratične Evrope.