Tiskane izdaje
Včerajšnji redni volilni zbor članov Slovenske matice (SM) je prinesel nekaj sprememb v vodstvu te naše najstarejše kulturne ustanove. Najbolj opazno je, da je po desetih letih Milčka Komelja na mestu predsednika zamenjal Aleš Gabrič.
Člani tega združenja so se zbrali prvič po decembrskem sprejemu zakona o Slovenski matici, za katerega pričakujejo, da bo prinesel odrešitev po zelo težkem obdobju, ko financiranje matice ni bilo zakonsko urejeno in je bil zato njen obstoj ogrožen.
Zbora se je udeležilo dovolj članov, da je bila ugotovljena sklepčnost. Po poročilih o delu v preteklem letu in razrešnici staremu vodstvu je volilni del zbora poleg že omenjene spremembe na mestu predsednika prinesel tudi novega podpredsednika SM Andreja Kranjca, medtem ko je bil Janez Stergar na mesto drugega podpredsednika izvoljen znova. Poleg tega so ponovno ali na novo izvolili več članov upravnega odbora SM in več novih rednih matičinih članov.
Zaradi zaslug za sprejem zakona o SM so pisatelja in ministra Antona Peršaka imenovali za častnega člana tega združenja, Katjo Kleindienst in Janeza Stergarja pa za zaslužna člana. Na konstitutivni seji novega upravnega odbora so podaljšali mandat dosedanjim vodjem delovnih odsekov, ki bodo pripravili predloge prenovljenih delovnih teles matice.
Iz javnih sredstev za leto 2018 še nič ...
Predsednik gospodarskega odseka Slovenske matice Janez Stergar je v svoje poročilo med drugim zapisal: »Za tekoče poslovno leto smo upravnemu odboru in nato ministrstvu za kulturo kot skrbniku izvajanja javne službe po zakonu o SM v odobritev predložili uravnotežen finančni plan z 264 –269.000 evrov prihodkov in odhodkov, kar bi predstavljalo okoli 14-odstotno povečanje.
Ta povzetek poročila naj vseeno konkretiziram še z današnjim podatkom iz našega računovodstva: v ročni blagajni imamo 535 evrov, na transakcijskem računu pa zavidljivih 19.850 evrov (nedotakljivih 17.345 evrov je donatorskih sredstev za monografijo akademika Andreja Jemca in namenski interni sklad za ponatise ...). Neto plače za februar so bile izplačane včeraj – z osemdnevno zamudo, za prispevke bomo najbrž zbrali do petka. Kajti: iz javnih sredstev v poltretjem mesecu leta 2018 še nismo prejeli niti evra. Ti so še na poti ...«
Učinkovitejši sistem upravljanja
Na včerajšnjem zboru so sprejeli tudi prenovljeni, z zakonom usklajeni statut, ki združenju vrača zgodovinsko ime Slovenska matica ter določa manj zapleten in, tako upajo, učinkovitejši sistem njenega upravljanja. Med drugim prinaša ločitev vodstvenih in izvrševalskih zadolžitev, jasno opredeljenost mandatov, ukinja predsedstvo in zmanjšuje število članov upravnega odbora, pojasnjuje v. d. tajnika SM Katja Kleindienst.
Novi predsednik Slovenske matice Aleš Gabrič, rojen leta 1963, je bil že doslej član upravnega odbora in gospodarskega odseka te ustanove. Na Inštitutu za novejšo zgodovino proučuje novejšo slovensko kulturno in politično zgodovino, je tudi predavatelj kulturne zgodovine na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Napisal je več znanstvenih monografij, je soavtor več zgodovinskih učbenikov, med njegovimi prispevki pa je tudi obsežnejša razprava o Slovenski matici v 20. stoletju, ki je bila objavljena v zborniku ob 150-letnici njene ustanovitve.
Razpis je zares odprt
Aleš Gabrič je za Delo povedal, da bo Slovenska matica pod njegovim predsedovanjem poskušala čim prej izkoristiti prednosti, ki jih prinaša nedolgo nazaj sprejeti zakon o Slovenski matici. S tem bodo zaključili krog sprememb, ki so se deloma že zgodile, zaključile pa se bodo z zaposlitvijo novega tajnika/urednika Slovenske matice. To mesto je bilo dve leti, vse od upokojitve Draga Jančarja, nezasedeno, delo pa so voluntersko opravljali trije vedeji.
Založniškega dela v osnovi ne bodo spreminjali, je dejal Gabrič, poskušali pa bodo doseči rednost izhajanja knjig, uravnotežiti količino izdanega leposlovja ter naravnoslovno-tehničnih in humanističnih del (predvsem bodo poskušali izdati več leposlovja) ter organizirati več simpozijev, pri čemer jim bo za zgled njihov naravnoslovno-tehnični odsek. Obnovili bodo tudi izhajanje informativnega biltena Glasnik Slovenske matice ter si prizadevali za ureditev administrativnih zadev, kot je denimo plačevanje članarine.
Glede razpisa za delovno tajnika-urednika, ki je odprt do 30. marca, je Gabrič dejal, da je zares odprt in da ni nihče vnaprej izbran. Pričakujejo veliko prijav, kar utegne postopek izbire nekoliko zavleči. Razpisna dokumentacija je objavljena na prenovljenih spletnih straneh Slovenske matice.
