Po Novi Gorici, Ljubljani, Piranu, Reki ...

Od 100. obletnici rojstva Zorana Mušiča se z ustvarjalnostjo tega evropsko priznanega slovenskega umetnika čez poletje srečujejo tudi prebivalci, turisti in festivalski obiskovalci Salzburga. V tamkajšnji galeriji Welz so odprli razstavo njegovih oljnih slik, gvašev, akvarelov, pastelov in risb

Zoran Mušič je po drugi svetovni vojni, razpet med Parizom in Benetkami, ustvaril pomemben in obsežen opus avtorsko prepoznavnih slik in grafik, s katerim se je zapisal med najpomembnejše umetnike 20. stoletja. Sodi med tiste slikarje, ki so vtisnili nepozaben pečat razvoju modernistične slike in se s svojim delom zapisali v svetovno zgodovino, je o umetniku pred časom zapisala umetnostna zgodovinarka Nelida Nemec.

Umetnik je že v 50-ih letih kljub takratni naklonjenosti abstrakciji na umetniški sceni v Parizu prodrl s figuraliko. V 70-ih letih je zaslovel s pretresljivim ciklom Nismo poslednji, ki predstavlja spomin na slikarjevo preživetje Dachaua.

Zoran Mušič se je rodil 12. februarja 1909 v Bukovici pri Gorici. Na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu je leta 1934 diplomiral iz slikarstva. Po diplomi je nekaj časa živel v Španiji, po izbruhu španske državljanske vojne pa se je leta 1936 umaknil v Dalmacijo.
Po italijanski zasedbi se je vrnil v Gorico, leta 1944 pa so ga odpeljali v nemško koncentracijsko taborišče Dachau. Po osvoboditvi je živel najprej v Gorici, nato v Benetkah. Leta 1952 je v Cortini prejel pariško nagrado (Premio Parigi) in prvič razstavljal v Parizu, pogodba s Francosko galerijo (Galerie de France) pa mu je omogočila ustalitev v mestu ob Seini. Odtlej je živel med Benetkami in Parizom. Umrl je leta 2005 na svojem domu v Benetkah.

Za svoj ustvarjalni opus je Mušič leta 1979 prejel Jakopičevo nagrado, leta 1981 veliko častno nagrado 14. mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani in leta 1991 Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Sto del za sto let

Stoletnico umetnikovega rojstva so z razstavami počastili že v številnih slovenskih galerijah. Tako so na Goriškem pripravili razstavo njegovih del v Hitovi poslovni stavbi v Novi Gorici. V ljubljanski Narodni galeriji so pripravili dokumentarno razstavo, na kateri je bilo predstavljeno Mušičevo kratko bivanje v Španiji, umetnikova dela pa je bilo v prestolnici mogoče občudovati v Galeriji TR3. Akademiki so se temu velikemu slovenskemu umetniku poklonili z dvodnevnim simpozijem, naslovljenim Nismo poslednji v Prešernovi dvorani SAZU, razstavo njegovih del pa so pripravili tudi v Mestni galeriji Piran. Čez poletje pa je ljubljanska galerija Visconti Fine Art na Reki, v tamkajšnjem Muzeju moderne i suvremene umjetnosti, pripravila razstavo 100 del za 100 let, za katero sta v bogat dvojezični (hrvaški in italijanski) katalog spremna teksta prispevala Živa Škodlar Vujić in Brane Kovič. Razstava ima kar dvanajst unikatnih originalov: gvašev, risb in akvarelov na papir, jedro pa so njegove grafike. Razstava je last galerije in bo na ogled vse do 27. avgusta, to se pravi čez vso turistično sezono.

Posebno razstavo in simpozij s katalogom o Zoranu Mušiču je pripravila še Pilonova galerija v Ajdovščini, priložnostno razstavo ljubljanski galerija Zala in Galerija 22, v Mariboru pa so organizirali Mušičevo razstavo v Umetnostni galeriji, ki zajema Mušičevo mariborsko obdobje, ko je pretežno gojil pikturalno senzibilnost in bil osrednji član mariborskega odbora kluba Brazde. Prevladujejo podobe nekdanje Aleksandrove ceste in kolodvora. Razstava bo odprta do konca avgusta.

Zorana Mušiča so se z mednarodnim simpozijem spomnili tudi v Trstu, in sicer v tamkajšnjem osrednjem muzeju Revoltella. Obeleževanja 100. obletnice umetnikovega rojstva pa s tem še ni konec. V Moderni galeriji, ki bo jeseni vrata odprla v prenovljeni podobi, kot otvoritveno slovesnost napovedujejo pregledno razstavo Zorana Mušiča. Postavitev bo po besedah direktorice galerije Zdenke Badovinac razpela lok od najzgodnejših del iz druge polovice 30-ih let 20. stoletja do poslednjih avtoportretov, ki zaznamujejo umetnikovo zadnje ustvarjalno obdobje. Razstava v Salzburgu bo odprta do konca avgusta.