Ljubljana - Letos mineva 25 let, odkar je Zveza kulturnih društev Ljubljana, ki združuje več kot 130 kulturnih ljubiteljskih skupin na območju naše prestolnice, začela akcijo Po Prešernovih stopinjah.
Tako vsako leto pevski zbori in vokalne skupine s polurnimi nastopi na lokacijah, kamor je hodil Prešeren, na ljubljanskih ulicah počastijo slovenski praznik, ki zaznamuje spomin na smrt našega velikega poeta. Pobudnik akcije, zborovodja Miro Kokol, v ljubiteljski kulturi deluje že od leta 1959, prvič pa se je s Prešernovo poezijo srečal v osnovni šoli. Od tedaj je njegov velik ljubitelj, njegovo poezijo pa ima, kot pravi, skrbno spravljeno vedno pri vzglavju postelje.
»Janez Močnik je pred leti začel popisovati kraje, kjer se je Prešeren gibal. To njegovo delo mi je dalo idejo, da bi bilo vse te podatke smiselno ovekovečiti, jih predstaviti javnosti in se nekoliko drugače pokloniti našemu največjemu pesniku.« Na začetku je pri projektu sodelovalo le nekaj pevskih zborov, toda vsako leto je za dogodek več zanimanja. »Letos sodeluje kar 39 zborov in to vsekakor ni zanemarljivo. Poudarek je na slovenski pesmi, na žalost pa ne samo Prešernovi, saj so le tri njegove pesmi uglasbene in primerne za zborovsko izvedbo.«
Po Prešernovih stopinjah sodelujoči pevci in obiskovalci v preteklosti niso hodili le v dežju, ampak tudi v snegu, vetru in mrazu, toda letos je organizatorjem vreme izjemno naklonjeno. »Akcijo organiziramo v tednu okoli 8. februarja, Prešernovega dne, na vreme pa nimamo vpliva, zato vsako leto lahko le upamo, da bo lepo. Letos imamo srečo, saj je veliko sončnih dni,« je zgovoren Kokol. Prešernov spomenik je danes za marsikoga izhodiščna točka sprehoda po poetovih poteh, a včasih ni bilo tako. »Ko je bil Prešernov trg še odprt za promet, se je petje slabo slišalo,« se spominja Kokol in dodaja, da je zadnja leta vse več ljudi, ki se z zanimanjem ustavijo na točkah Prešernovih stopinj: »Danes je ožje središče Ljubljane območje pešcev in zato je tudi več občinstva. Mimoidoči se radi ustavijo in poslušajo slovensko zborovsko glasbo.«
Nekdaj sodišče, danes pa Akademija za glasbo je ena od zgradb, kjer je France Prešeren kot mlad pravnik služboval, blizu Šentjakobske cerkve pa nekaj časa bival. Zanesljiv vir priča o tem, da so ga večkrat srečali pri Trnovski cerkvi, hodil je tudi v Kazino, kjer je na plesih srečeval svojo veliko ljubezen Primičevo Julijo. Stavb nekaterih lokacij, kamor je zahajal Prešeren, danes ni več, mnoge med njimi pa so bile med velikim potresom leta 1895 porušene in nato na novo postavljene.
V nekdanji deželni bolnišnici se je Prešeren v joku poslovil od svojega utopljenega prijatelja Matije Čopa, čas pa preživljal tudi v gostilnah. Najbolj znani sta Šestica in Gostilna Figovec. »Intelektualci, med katere Prešeren nedvomno sodi, so se srečevali v gostilnah, tam izmenjevali mnenja in razpravljali. Gostišča so bila tako rekoč edini javni kraj, kjer so se lahko srečevali.« Suhe fige je kupoval na tržnici in jih delil otrokom. Doktor Fig, kot so ga klicali otroci, pa danes za Slovence ni zanimiv le kot največji slovenski pesnik. »Gotovo so vsi podatki in zanimive zgodbe, povezane s kraji, kamor je zahajal, tudi izobraževalni. Te točke, kamor je hodil, poskušamo s kulturnimi prireditvami prenesti v zavest javnosti. Letos se bomo Prešernu z zborovskimi nastopi poklonili vsak dan vse do prihajajoče srede.«
Za praznik zvrhana žlica kulture povsod po Sloveniji
Na slovenski kulturni praznik bodo muzeji, galerije in mnoge druge »kulturne« hiše po Sloveniji odprli vrata obiskovalcem za brezplačne oglede. Med posebnimi dogodki, s katerimi se bodo spomnili na Franceta Prešerna, bo, denimo, tradicionalni tolkalni koncert v Slovenski filharmoniji (SF). Ta odpira vrata mlademu glasbenemu občinstvu, tokrat pod naslovom Tolčemo, brenkamo in trobimo! Nastopila bo skupina Slovenski tolkalni projekt, katere člani so tudi tolkalci orkestra SF. Njena posebna gosta bosta rog in harfa! Vstop bo, kakor se za kulturni praznik spodobi, kajpak prost. V starem jedru Kranja bo etno skupina Tantadruj predstavila več uglasbenih pesmi znanih slovenskih pesnikov: Prešerna, Murna, Ketteja (zvečer še v ljubljanski Celici). V otroški knjigarni Kres pod gradom pod Ljubljanskim gradom bodo lahko otroci najprej prisluhnili pravljicam Jane Osojnik, pozneje pa jih bosta pravljični vajenki Sara in Katja seznanili s Prešernom in njegovo pesnitvijo o Povodnem možu in zali Urški. Na glavnem trgu v Vipavi bodo praznik počastili ob trti. Tako bodo vipavski vinogradniki med drugim v pokušino ponudili vino iz domačih sort.