Ponovitev razpisa za kulturni štirinajstdnevnik?

V zvezi z zelo stvarnim poročilom Ženje Leiler z zgornjim naslovom v petkovem Delu se postavlja nekaj izjemno neprijetnih vprašanj. Odgovori nanje bodo veliko povedali o tem, v kakšni državi živimo, kdo jo vodi in kako.

Objavljeno
14. september 2009 14.44
Boštjan Tadel, dramatik in novinar
Boštjan Tadel, dramatik in novinar
V zvezi z zelo stvarnim poročilom Ženje Leiler z zgornjim naslovom v petkovem Delu se postavlja nekaj izjemno neprijetnih vprašanj. Odgovori nanje bodo veliko povedali o tem, v kakšni državi živimo, kdo jo vodi in kako.

Dejstvo, da je župan projekt kulturnega štirinajstdnevnika »dal« Dnevniku in šel pri tem tako mimo mnenja strokovne komisije (o katerem je komentar v pripisu) kot evidentno cenejšega ponudnika (Delo je eksplicitno ponudilo 10.000 evrov nižjo ceno kot Dnevnik), je onkraj vsakršnega dvoma, saj je to povedal sam na svoji tiskovni konferenci. Merilo za izbor torej ni bila ne strokovnost ne gospodarnost pri ravnanju z javnimi sredstvi, temveč očitno nekaj tretjega.

Ker gre na eni strani za javna sredstva, na drugi pa za novinarsko neodvisnost, bi moral župan čim prej pojasniti, kaj to »tretje« je. Če se to ne bo zgodilo v razumno kratkem roku nekaj dni, bi morali nekateri posamezniki in združenja pa tudi ministrstvo za kulturo in slovenska kulturna javnost zahtevati odgovore na naslednja vprašanja.

1. Ali so bili o »tretjih« pogajalskih vložkih pri Dnevniku obveščeni njegovi lastniki in novinarji?

Medijska znamka se vzpostavlja s svojo verodostojnostjo. Verodostojnost Dnevnika je v tem primeru sporna, s tem pa tudi delo njegovih novinarjev in način poslovanja njegovih lastnikov. Pri tem je treba omeniti, da je 25-odstotni lastnik Dnevnika graška Styria.

Ali je torej šlo za solistično akcijo uprave ali za dogovor med lastniki, vodstvom in zaposlenimi? Seveda s takšnim dogovorom samo po sebi ni nič narobe, je pa korektno do bralcev, da s(m)o o njem obveščeni. Zanimivo bi bilo izvedeti tudi mnenje zunanjih kolumnistov Dnevnika.

(Pri tem je treba spomniti, da je v času »političnega prevzema« Dela pred leti aktiv novinarjev Dela s skoraj 90-odstotno večino zavrnil kandidaturo Petra Jančiča za odgovornega urednika, ker ga je videl kot politično vsiljenega.)

2. Kako se bo na to odzvalo Društvo novinarjev Slovenije (DNS)?

Vsaj častno razsodišče DNS bi moralo zahtevati pojasnilo aktiva novinarjev Dnevnika, saj ta dogodek meče slabo luč na vse novinarje.

3. Kako se bo na to odzvalo ministrstvo za kulturo?

Ministrstvo za kulturo je partner pri projektu kulturnega štirinajstdnevnika, resda le z nekaj več kot 20-odstotnim vložkom, a po drugi strani je zaradi svoje temeljne dejavnosti - pa tudi kot nosilec medijske zakonodaje - bistveno bolj zainteresirano za kakovostni kulturni medij kot Mestna občina Ljubljana (MOL).

To, da sta bili pri odločitvi spregledani tako strokovna komisija kot cena, bi moralo na ministrstvu sprožiti alarm najvišje stopnje, in če MOL ne bo predložila ustreznih pojasnil, bi bilo edino sprejemljivo, da ministrstvo zahteva ponovno odločanje oziroma od projekta odstopi.

4. Kako se bodo na to odzvali mestni svetniki z Liste Zorana Jankovića?

O odzivu mestne opozicije se najbrž ni treba spraševati. Pojasnila o porabi javnih sredstev in morebitnih dogovorih z medijskimi hišami pa bi morali v interesu lastnega političnega preživetja zahtevati tudi mestni svetniki, ki pripadajo isti opciji kot župan.

5. Kako se bodo na to odzvali drugi mediji?

Svet na Kanalu A in Finance so konec prejšnjega tedna poročali o tem, da je MOL plačala Ultri zapadli račun za 716.000 evrov za vzpostavljanje mestne kartice Urbana - čeprav Ultra ni omogočila po pogodbi dogovorjenega plačevanja po mobilnem telefonu in bi bila MOL upravičena do penalov v višini 8000 evrov na dan. V odgovor na to je MOL sicer zatrdila, da je Ultra svoje opravila in s pepelom posula svoje službe. Še ena priložnost za raziskovalno novinarstvo.

Pri tem je bil z razpisom določeni vložek MOL v kulturni štirinajstdnevnik 550.000 evrov - v treh letih, župan pa se je o njem pogajal in javno vrgel stran boljšo ponudbo.

Zanimivo bi bilo, če bi v državi, v kateri je menda že pred dvema desetletjema »trdo novinarstvo zamenjalo mehko literaturo«, spet prav kultura poskrbela za ponovno prevetritev javnih zadev.

P. S: Pojasnilo: podpisani sem bil nosilec projekta kulturni štirinajstdnevnik pri Mladini. Naš projekt je strokovna komisija ocenila niže kot projekta Dela in Dnevnika, a v uradni pritožbi smo pokazali, da zaradi neupoštevanja razpisnih določil - ki jih je župan napačno navajal tudi na omenjeni tiskovni konferenci. Že v pritožbi smo pozvali ministrstvo za kulturo, da se v odločanje o tem projektu aktivneje vključi in zahteva dosledno upoštevanje razpisnih določil, ki so bila smotrna in v skladu z interesi slovenske kulturne javnosti.

P. P. S: Seveda je še tako živahno strokovno nestrinjanje med kolegi nekaj običajnega, politična in medijska praksa, kakršna se kaže v tej zgodbi o odločanju na MOL, pa za demokratično družbo nedopustna.