Poslušajte vsi človeki!

SEVIQC Brežice 2009
Pierre Hamon, kljunaste flavte (grad Kromberk, 19. 7.)
Musica cubicularis (cerkev sv. Ruperta v Šentrupertu, 21. 7.)

V središčni etapi festivala SEVIQC 2009 smo z bogato obložene banketne mize izbrali solo večer francoskega flavtista Pierra Hamona na kromberškem Gradu in koncert slovenske Musice cubicularis, ki je nastopila z gostom na cinku Bork-Frithjofom Smithom - z glasbo iz obdobja slovenske reformacije - v Škocjanu pri Turjaku, eni od nekdanjih najmočnejših protestantskih župnij, dan zatem pa še v navdihujočem prostoru dvoranskogotskega spomenika v Šentrupertu.

Hamonov »recital« z razsežnim piščalnim instrumentarijem je bil eden izmed tistih redkih dogodkov, ki vzpostavljajo glasbo prek mikrozvočilnega medija v njeni univerzalistični navzočnosti, kot dih med stoletji in civilizacijami, v tem primeru izhajajoč dobesedno iz sape umetnika »z repertoarjem od 12. do 21. stoletja«. Hypnos. Tako je glasbenik poimenoval spored. Začne ga glasba kolumbijskih in severnoameriških Indijancev, konča pa Ofrenda sodobnega mehiškega skladatelja Maria Laviste.

V poslušalčev prostor se Hamonov zveneči steber umešča najprej iz oddaljenosti, postopno budeč zavest o nedeljivosti časa in duha. Podobno ob koncu tudi odhaja, sestopajoč z grajske terase v temino, v kateri zamre njegov lai o Tristanu. Hamon je pihalec povezovalec, ki s svojimi kljunastimi flavtami, tj. poznavanjem palete glasbil, registrira pripoved o presenetljivih stikih v globalni zakladnici, karizmatično spojen z ritmi, barvami, figuraliko, dinamiko.

Misijonarska Ave Maria s Kitajske (v pentatoniki!), z malo činelo in enoročnim piskanjem, torej pihalsko-tolkalskim performansom, razširjenim med evropskimi godci že v srednjem veku; vzhodnjaški in cerkveni modus; diskantno dvoglasje (Machaut) dvojne flavte, bordun indijske dvojnice, multifoni sodobne tehnike; lebdeči efekt stare complainte in meditativnost nove atonalne kompozicije; predirna energetika estampie in moderne dramatične ekspresije (v skladbi Makoto Šinoara). S Hamonom vse to in še marsikaj biva v skupnosti, kakršno zgradi učen, radoveden, občutljiv umetnik, da lahko tisti, ki ga posluša, pogleda onkraj sebe.

Musica cubicularis (Domen Marinčič, viola da gamba in violone, Tomaž Sevšek, orgle, Dušan Kranjc in Miha Šuler, baročna pozavna, Tanja Vogrin, sopran) je pripravila sopostavitev Gallusovih in Poschevih skladb ter protestantskih koralnih napevov Johanna Walterja v hipotetično rekonstruiranih večglasnih obdelavah s podloženimi Trubarjevimi, Dalmatinovimi in Kreljevimi besedili: program Poslušajte vsi človeki. Pod to parolo se je uvodoma slišala tudi reformatorsko odločna misel Klemena Ramovša, ki namerava v dejaven dialog z državo - ta da še ne zna razlikovati med tistimi, ki kaj ustvarijo, in tistimi, ki si samo polnijo žepe.

Z ansamblovo podjetnostjo, ki je raziskovalno muzikološko odlično podprta, so se stvari pri nas začele premikati. Novoustvarjena glasbena podoba klenih slovenskih besedil - prepričljiva prezentacija historične prakse - je osrednji tokratni dosežek; prav tako je zanimiv pogled na Gallusa, pri čemer je duhovna relacija med sklopoma slejkoprej dvopolnost (poljudno/protestantsko : visoko/katoliško). Posch (izbran iz motetne in posvetne razvedrilne zbirke) sega že bolj v protireformacijski kontekst, lahko pa bi zapisali, da se je v realizatorskem konceptu Musice cubicularis glasba večera nasploh pomikala k njegovi stilni noti (postavljenost na bas, zgodnjebaročno koncertiranje).

Dober nastop ansambla. Zdi se mi sicer, da ravnine (ne neprimerne) v glasu Tanje Vogrin pretirano ostajajo same sebi cilj, kar pevko oddaljuje od notranjega plastificiranja izraza. Kdo je bil muzik in pevec večera? Zame ni dvoma: sijajni, mehkozvočni, živi, dinamično razplasteni Bork-Frithjof Smith na cinku.

Iz torkove tiskane izdaje Dela