Tiskane izdaje
Danes bo pevka Klarisa Jovanović z izbranimi gosti na avtorskem večeru v Klubu ljubljanskega Cankarjevega doma ob 21. uri predstavila pesmi, na katere je naletela ob raziskovanju slovenske ljudske pesmi ter glasbe Sredozemlja in Balkana.
Priljubljenost balkanskih in orientalskih godb se za nekatere (tako poslušalce kot glasbenike) še zdaleč ne konča pri turbo folku ali »trubačih«, saj ponuja to področje širok spekter raznorodnih zvrsti, tako inštrumentalnih kot vokalnih. Med izvajalci slednjih pri nas gotovo izstopa Klarisa Jovanović, pevka, ki jo pri nas lahko poslušamo od začetka devetdesetih let dalje, tako v obnovljeni Sedmini z Venom Dolencom, kot v njenih številnih avtorskih projektih (Pesmi španskih Židov, Pred nebeškimi vrati, Hasret, Pesmi Mediterana). V teh se posveča in raziskuje slovenske ljudske pesmi ter glasbe Sredozemlja in Balkana. Raje kot že znane, tudi pri nas ponarodele naslove, se odloči za manj znane, pozabljene.
»Manj znane pesmi najdem skoraj izključno v knjigah z notnimi zapisi in besedili, in teh imam zares veliko, saj zbiram to gradivo že dolga leta. Tukaj so še terenski zapisi pa zborovske izvedbe in včasih se celo najde kdo, ki mi zapoje kakšno pesem … Toda pojem tudi znane pesmi, tiste, ki so mi blizu …,« pravi Klarisa.Interpretacija v bistvu pomeni »prevod« in ne preseneča, da Klarisa Jovanović tekoče govori vrsto jezikov, v katerih poje, saj je tudi priznana knjižna prevajalka (iz novogrščine, francoščine, italijanščine, srbščine, hrvaščine in makedonščine). A pristni dikcija in artikulacija besedil seveda ne zadostujeta, da nas njene pesmi prevzamejo, ponesejo in malone prenesejo v druga obdobja in kulture.
Tukaj je odločilna pevkina sposobnost vživeti se brez preostanka v gradivo, ki ga izvaja, tako, da le-to pridobi njen lasten pečat, podpis. »Vsi, ki se danes ukvarjamo z ljudskim izročilom, to počnemo v skladu s svojo avtorsko vizijo. Saj smo vendar poustvarjalci, in ne ljudski pevci! Drugače razmišljamo, drugače čutimo. Celo če pesem zapojem a cappella in ne spremenim ne ritma in ne melodije, je to – avtorski pristop. Ljudska pesem me navdihuje s svojo arhetipskostjo, ki je univerzalna. Določena pesem pa lahko postane moja pesem samo, če pride do sozvočja med mano in njo, če v meni zazveni tista struna, ki daje osnovni ton mojemu petju.«
Njen kristalni zven z odličnega albuma Hasret je pripotoval tudi do italijanskega jazzovskega glasbenika in festivalskega organizatorja Enza Favate, ki se je navdušil in jo nato povabil k sodelovanju v njegovem projektu Balkantronics. Naša pevka je s to njegovo zasedbo nastopila leta 2003 na Sardiniji in Korziki v sklopu festivala Musicche sulle Bocche ter lani septembra spet na Sardiniji. Posnetek z lanskega koncerta pa je na voljo na Favatovem dvojnem albumu Crossing.
Bil je že čas, da začnejo Klariso spoznavati in ceniti tudi sosedi. Del njene ustvarjalnosti (veliko se namreč posveča tudi projektom, namenjenim otrokom) pa bomo lahko slišali na avtorskem klubskem večeru, na katerem se ji bodo pridružili Veno Dolenc, Lado Jakša, Vasko Atanasovski, Miloš Simić, Igor Bezget, Nino Mureškič in kvartet Ethnodelia. Na pravkar objavljenem albumu slednjega kvarteta Klarisa gostuje z izjemno izvedbo pesmi Kafu mi draga ispec i. V Klubu CD pa bo poleg »kafe« še »nekaj nostalgije in nekaj novih reči«, kot sama pravi.
