Pozor! Turki prihajajo!

Turki so v slovenski zavesti in kulturi zasidrani kot strašni razbojniki in hudi sovragi, saj so turški vpadi na slovensko ozemlje potekali skoraj 300 let, od 14. do 16. stoletja. Takrat je vojska Otomanskega imperija na roparskih pohodih večkrat vdrla in oplenila habsburške dežele. Ti dogodki so opisani v številnih ljudskih, pa tudi umetnih pesmih. Druga podoba Turkov, ki se nam je zajedla v spomin pa je, ko so se turški gastarbajterji po naši avtocesti bratstva in enotnosti vozili v starih mercedezih s številnimi družinami med Nemčijo in Turčijo.

Da Turčija premore še kaj, pa nam predstavljajo na letošnjem kulturnem festivalu Umetnost Turčije. Moderna Turčija, dežela, ki želi postati polnopravna članica Evropske unije nam tako predstavlja kulturo, ki je pri nas dokaj neznana. Orhan Pamuk je nekaj, ni pa vse.

Na dvojnem koncertu v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma sta tudi v okviru glasbenega abonmaja Glasbe sveta nastopila Aynur in Mercan Dede s svojima zasedbama. Koncert so, ob ugotovitvi, da bo ravno osmega marca, na mednarodni dan žena, reklamirali tudi v tem duhu, kar pa vednarle ni bilo najbolj primerno.

Kakorkoli že, izvrstna kurdska pevka Aynur se nam je prikupila z nekaj stavki v slovenščini, med drugim je ženskam voščila za mednarodni dan žena. Njena glasba je preplet tradicionalne turške in kurdske glasbe, ki je bil na trenutke zelo ritmično plesna, na trenutke pa zasanjano meditativna. Svoje vokalne akrobacije je Aynur Karadogan je demonstrirala ob spremljavi Cemila Kocgüna, ki je igral na baglamo, lutnji sorodno glasbilo, violinistke Neriman Günes Akalin, Yasina Boyraza, ki je igral na kaval, pastirsko piščal, in tolkalistov Barisa Boyraza in Ömerja Avcija.

Ker je bil koncert Aynur dolg uro in pol, so nekateri med premorom zapustili dvorano, tako, da je tradicionalni glasbi sledilo povezovanje tradicionalne s sodobno elektronsko glasbo s prepletanjem glasbenih stilov Vzhoda in Zahoda. V Turčiji rojeni Montrealčan z umetniškim imenom Mercan Dede, ki je skrbel za elektroniko in igral na ney, tradicionalno piščal, je tovrstno povezovanje predstavil v sodelovanju z glasbeniki, ki so igrali na bolj tradicionalne inštrumente - kanun, citram soroden inštrument (Goksel Baktagir), klarinet in trobento (Aykut Sutoglu) in pa različna tolkala (Huseyin Ceylan). Posebno atraktiven pa je bil dvakraten nastop Tanye Evanson, vrteče se dervišinje, ki se je s plesnimi gibi zavrtela v trans. Zaradi dolžine obeh koncertov pa je v transu bilo tudi občinstvo.

To je bil kanček turške glasbe, letos pa je bomo v Cankarjevem domu slišali še obilo.