Predstava: Evropa danes kot tista leta 1935

»Živimo v svetu brez analogije – obstoj človeštva in civilizacije še nikoli ni bil tako dvomljiv,« je predstavo Evropa danes označil režiser Haris Pašović. Projekt temelji na istoimenskem delu Miroslava Krleže in je največja koprodukcija v jugovzhodni Evropi v zadnjih letih, saj so vanj vključeni SNG Maribor, sarajevski East West Theatre Company ter EPK Maribor 2012. V njej sodelujejo umetniki iz Slovenije, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Hrvaške na čelu z mednarodno filmsko in gledališko zvezdo Mikijem Manojlovićem, plesalcem in koreografom Edwardom Clugom ter skupino Laibach.

Projekt bo poskusil odgovoriti na vprašanje, ali je evropska ideja zapustila Evropo. Pašović meni, da bo odgovor z vrhunsko umetniško zasedbo, ki prihaja z jugovzhoda celine, to je najbolj dramatična in fascinantna evropska regija, nedvomno intriganten. Miroslav Krleža, ki je po Pašovićevem mnenju v zadnjih dveh desetletjih odrinjen na obrobje zanimanja, je svoj znameniti esej Evropa danes napisal leta 1935, toda ta »danes« je pretresljivo sodoben, saj gre za brezhibno analizo Evrope, ki se v najgloblji socialni, politični in metafizični matrici ni dosti spremenila.


Apokalipsa?

Ali ni takšna dramatična, celo apokaliptična analiza sedanje ga evropskega trenutka nekoliko pretirana? Pašović, eden vodilnih ­gledaliških režiserjev v jugovzhodni Evropi, nekatere njegove produkcije veljajo za mejnike v gledališču nekdanje Jugoslavije, njegovi trenutni projekti, kot so Razredni sovražniki, Football, Football in Hamlet, pa žanjejo pohvale po vsem svetu (med drugim na edinburškem, singapurskem in neapeljskem festivalu), meni, da ne. »Če si Bošnjak, ki do leta 1991 v svojem vokabularju ni imel besede nacionalizem, nato pa si bil deležen genocida, če si prebivalec določenih četrti v Neaplju, kamor si policija že desetletje ne upa vstopiti, ali če si meščan Marseilla arabskih korenin, se ti zdi takšna analiza po­vsem upravičena,« opozarja Pašović, navsezadnje je znak za preplah tudi izjava nemške kanclerke Angele Merkel, da je koncept multikulturalizma propadel, britanski premier­ David Cameron pa ga je označil za že v osnovi zgrešen projekt.


Drama, ples, video, glasba

Predstava je zastavljena kot nekakšen crossover med dramskim in plesnim gledališčem ter koncertom in videoprojekcijo. Poglaviten interpret Krleževega teksta bo Miki Manojlović, njegov lik bo združeval »jezo, ostrino in ranljivost, primerljivo z legendarnim satirikom in komikom Lennyjem Bruceom«. Sicer je bil igralec, ki je doslej sodeloval z uglednimi režiserji, kot so Peter Brook, Danis Tanović, Sam Garbarski, Jean-Jacques Beineix, Jérôme Salle, Emir Kusturica in Stefan Komandarev, in bil pred štirimi leti nominiran celo za najboljšega igralca European Film Academy Award in na Gotham Screen Film Festival v New Yorku, pred premiero precej redkobeseden. Povedal je, da so ga avtorji predstave prepričali z vsebinsko in formalno zasnovo, vzrok za to, da po dolgem času spet stopa na gledališki oder, je tudi navdušenje nad profesionalno produkcijsko ekipo in predvsem možnost sodelovanja­ »z zelo nadarjenimi«.

Zvočna in vokalna hrbtenica predstave bo kultna zasedba Laibach.­ »O vsem je treba izraziti pomisleke, tudi o Evropi,« pravi Jani Novak. V projektu bo sodelovala še pevka skupine Melodrom Mina Špiler. Koreografijo je pripravil direktor mariborskega baleta Edward Clug, ki bo poskušal s plesnim ritualom interpretirati podobo »osamljenega in izoliranega državljana današnje Evrope«, sicer pa je ta element predstave podrejen glasbenemu diktatu skupine Laibach. Integralni element projekta je tudi video, katerega avtor je Sašo Podgoršek, dramaturginja predstave pa je Dubravka Langoč, direktorica enega najuspešnejših hrvaških gledališč, Zagrebškega gledališča mladih.

Premiera bo jutri na velikem odru SNG Maribor, dan pozneje bo še repriza, nato pa bomo v Sloveniji predstavo (spet v Mariboru) predvidoma videli šele prihodnje leto, ko bo umeščena v program Evropske prestolnice kulture. Medtem naj bi se protagonisti podali na obsežno turnejo; najprej so na vrsti regionalne prestolnice, do konca leta pa naj bi gostovala v večini evropskih metropol.

*

To je prvo sodelovanje med SNG Maribor in zavodom Maribor 2012, ki pripravlja projekt EPK. V nadaljevanju naj bi se zvrstilo še nekaj skupnih projektov. Tomaž Pandur naj bi na oder mariborske Opere postavil Kogojeve Črne maske.