Predstava Nekdanje svečanosti ob 100-letnici rojstva Pina Mlakarja

Novo mesto - Lani preminuli baletni plesalec Pino Mlakar, ki je vedno želel, da se ob njegovem imenu omenja tudi ime njegove soproge Pie, je s svojo umetnostjo in življenjsko filozofijo vtisnil neizbrisen pečat v slovensko, ne le plesno umetnost. Od Mlakarjevega rojstva bo 2. marca minilo sto let. Ob tej priložnosti bodo v njegovem rojstnem kraju Novem mestu v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine pripravili multimedialno oblikovano baletno predstavo Nekdanje svečanosti, s pričetkom ob 19.30.

Nekdanje svečanosti ob 100. letnici rojstva Pina Mlakarja

Nekdanje svečanosti sestavlja 21 odlomkov iz enajstih koreografskih stvaritev Pie in Pina Mlakarja, ki tvorijo dramaturški lok: Lok, Vrag na vasi, Lepa Vida, Ohridska legenda, Ples čarovnic, Pepelka, Nekdanje svečanosti, Naše ljubljeno mesto, Mala balerina, Lisica Zvitorepka in Gor č'z Izaro.

Baletni odlomki, ki jih je za to priložnost obnovila vrsta baletnih in drugih strokovnjakov, so povezani s fotografskim in video arhivskim gradivom umetniškega para. V predstavi nastopajo plesalke in plesalci Baleta SNG Ljubljana in Baleta SNG Maribor ter neodvisne plesalke in plesalci, pevci in kitarist, skupaj jih je kar 72.

Režiser odrske upodobitve je Igor Košir, umetniški vodja predstave Janez Mejač, scenarij so pripravile Danica Dolinar, Katarina Lavš in Igor Košir, kostumografa sta Svetlana Vizintin in Leo Kulaš, scenografinja Urška Loboda. Dogodek pripravljajo mestna občina Novo mesto, Društvo baletnih umetnikov Slovenije in Kulturni center Janeza Trdine.

Predstava je bila na ogled že decembra v ljubljanskem CD, ko je Društvo baletnih umetnikov Slovenije izdalo obsežen zbornik prispevkov za monografijo o mojstrovem ključnem prispevku za slovenski in svetovni baletno-plesni prostor. Takrat je potekal tudi dvodnevni simpozij o umetniškem, pedagoškem in baletno-teoretskem opusu Pina in Pie Mlakar, na katerem so med drugim spregovorili o njuni baletni domačiji Pas de deux v Ločni pri Novem mestu. Plesalca sta želela, da bi bilo poslopje svetovno raziskovalno in umetniško baletno središče za prihodnje rodove. Domačija ima status kulturnega spomenika, so potrdili na novomeški občini. Mlakarjevo stoletnico obeležuje tudi priložnostni žig in razglednice, Pošta Slovenije pa bo kmalu izdala še osebno znamko.

Baletni par je po neločljivem spoju lastne baletne umetnosti poznala vsa Evropa

Pino Mlakar se je rodil 2. marca 1907 v Novem mestu. Plesal je v Zuerichu, Berlinu, Muenchnu, med letoma 1946 in 1960 pa je bil član ljubljanske opernobaletne hiše. Plesni poti se je zapisal leta 1927 na Koreografskem inštitutu Rudolfa Labana v Hamburgu, kjer je srečal leto dni mlajšo Mario Luizo Pio Beatrice Scholz, s katero sta več kot 70 let delila življenjsko in umetniško pot. Baletni par je po neločljivem spoju lastne baletne umetnosti poznala vsa Evropa.

V času svojega delovanja sta poskrbela za koreografski opus, ki obsega 50 baletov, od katerih je 12 celovečernih. Med temi velja omeniti predvsem baleta Vrag na vasi in Lok, ki sta bila ustvarjena le za dva plesalca. Baletnika sta po drugi svetovni vojni uspela postaviti profesionalne temelje ljubljanskega baleta in ustanoviti slovensko državno baletno šolo. Pino Mlakar je svojo ljubezen do plesa in odra povezal tudi s pedagoškim delom in 25 let kot redni profesor poučeval na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani.

Tandem Mlakar spremljajo številne zgodbe, ki pričajo o njuni veliki želji po svobodi; od tega, da sta rada spala pod milim nebom, do njunih poti z jadrnico, katerim se nista odpovedala niti na stara leta. Mlakar, sicer tudi veliki prijatelj Edvarda Kocbeka, je vedno poudarjal, da je ples igra z ravnotežjem, ter da človeka vzljubiš, spoznavaš in ceniš po tem, kako se giblje.