Preobrazba klavnice

Do 22. marca je v Spomeniškovarstvenem centru na Trgu francoske revolucije na ogled razstava "DeKlavnica", na kateri so razstavljeni projekti istoimenske delavnice študentov arhitekture.

Objavljeno
08. marec 2005 13.47
Obmojčje ljubljanske klavnice
Ljubljana - V Spomeniškovarstvenem centru na Trgu francoske revolucije je od danes na ogled razstava "DeKlavnica", na kateri so razstavljeni projekti istoimenske delavnice študentov arhitekture. Udeleženci delavnice, ki je potekala na pobudo Zavoda za varstvo kulturne dediščine, so se spoprijeli z izzivom načrtovanja revitalizacije opuščenega industrijskega območja ljubljanske mestne klavnice, ki je proizvodnjo ustavila v 90-ih letih minulega stoletja. O tem, da zapuščen objekt lahko pridobi novo funkcijo, priča "revitalizirana" Stara elektrarna. Razstava idej študentov arhitekture bo na ogled do 22. marca.

Mestna klavnica v Ljubljani, zgrajena v letih 1880-1881 po načrtih arhitekta Adolfa Wagnerja, je bila temeljito povečana in modernizirana v 30-ih letih 20. stoletja. V obeh razvojnih obdobjih je bil kompleks izredno ambiciozno zasnovan in zato zanimiv tudi za širši evropski prostor. Po vzoru ljubljanske mestne klavnice je bila leta 1885 zgrajena klavnica v Münchnu. Po povečavi in modernizaciji klavnice v letih 1926-1927 pa je bila ta najmodernejši tovrstni kompleks v Jugoslaviji, so sporočili z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ljubljanska klavnica je vpisana v register nepremične kulturne dediščine in je predlagana za razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Na Fakulteti za arhitekturo je v seminarju profesorja dr. Fedje Koširja v jesenskem semestru pod vodstvom strokovnjakinje s področja industrijske arhitekturne dediščine dr. Sonje Ifko potekala delavnica, v kateri so študentje Miha Bukovec, Jan Hadžič, Jernej Hočevar, Vojka Veselič, Blaž Završnik in Meta Zupančič opravili preveritev nove namembnosti kompleksa in možnosti uporabe obstoječih objektov.

Mestna klavnica v Ljubljani je primer opuščenega industrijskega kompleksa, ki je po mnenju Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vreden prenove zaradi več razlogov: lege v neposredni bližini središča mesta, arhitekturnih kvalitet velikih konstrukcijsko in oblikovno zanimivih halskih objektov, ki zaradi svojih razsežnosti omogočajo različne dejavnosti, in tudi kot avtorsko delo mednarodno priznanega arhitekta.