Prepričevalnost jezika

Oglaševalci so stile propagiranja, reklamiranja, oglaševanja in prepričevanja skozi leta spreminjali in jih prilagajali družbenim in jezikovnim spremembam. Kako so te spremebe potekale, je v knjigi Jezik in stil oglaševanja povzel profesor na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Tomo Korošec.

Prvo slovensko oglaševalno besedilo je iz leta 1794. V Ljubljani je namreč 1. novembra tega leta izšel oglasni list v slovenščini in nemščini, in sicer ob izidu Velike pratike Valentina Vodnika. Po vsej verjetnosti je Vodnik tudi avtor slovenskega besedila tega oglasnega sporočila, tako da se mu poleg številnih prvenstev lahko doda, da je bil tudi prvi slovenski oglasni besedilopisec.

Tomo Korošec se je v knjigi Jezik in stil oglaševanja temeljito lotil začetkov slovenskih oglaševalskih besedil in jih je jezikovno-stilistično razčlenil, in tako zapolnil veliko vrzel pri jezikoslovnem in stilističnem raziskovanju slovenskega (knjižnega) jezika. V poglavju o jezikovni teoriji prodajnih oglasov razčleni oglaševalce, naslovnike in ponudbo, v poglavju o tipologiji oglaševalnih besedil jih razvrsti po tipih, v posebnem poglavju se loti še sloganov, čisto na kratko pa tudi napevka.

Oglase razdeli na nepopolne in popolne, s čimer razloži razliko med informativno in prepričevalno vlogo oglaševalskih sporočil. Svoja teoretična izvajanja ponazori s številnimi aktualnimi primeri iz prakse slovenskega in tujega oglaševanja.