Tiskane izdaje
Že dlje časa so se oglašali posamezniki iz kulturnih krogov, pa tudi člani Upravnih odborov Prešernovega sklada (UOPS), da je zakon o Prešernovi nagradi povozil čas. Nazadnje je bil popravljen leta 1991 in prav njegova zastarelost naj bi bila kriva za težave, ki skoraj vsako leto spremljajo podelitev nagrad. Novi zakon, ki ga je vlada pred nedavnim poslala v pretres in sprejetje v državni zbor, naj bi to odpravil. Pogledali smo, katere novosti prinaša.
Nagrajenci znani 3. decembra
Ena od novosti, ki jih prinaša predlog zakona, je, da bodo imena nagrajencev po novem objavljena 3. decembra. Uradno pojasnilo ministrstva za kulturo se glasi: »Predstavitev bo po novem dva meseca pred podelitvijo nagrad zato, da se v tem času omogoči zagotovitev prepoznavnosti nagrajenčevega prispevka k obogatitvi slovenske kulturne zakladnice. Poleg tega so tudi medijske hiše same izrazile željo, da bi imena nagrajencev izvedeli pred podelitvijo, saj jih bodo tako lažje predstavili.«
Predsednik UOPS Vinko Möderndofer ni prepričan, da gre za dobro rešitev: »Pripravljalci zakona niso upoštevali našega predloga, naj se dobitnike nagrad objavi sredi januarja. Če se rok za prijavo izteče 15. septembra, potem je do 3. decembra premalo časa za temeljito presojo strokovnih komisij in UOPS.«
Več strokovnih komisij
Predlog zakona predvideva razširitev strokovnih komisij s sedanjih štirih na največ šest, vsaka od njih pa bi predlagala po eno Prešernovo nagrado in dve nagradi Prešernovega sklada. »Več strokovnih komisij je potrebnih zato, ker so se pojavila nova umetniška področja področja in ker so nekatere strokovne komisije, predvsem to velja za scensko in likovno umetnost, preobremenjene,« pravi Vinko Möderndorfer.
»V strokovno komisijo za scenske umetnosti so bili tako uvrščeni gledališče, film, balet, moderni ples, radijska umetnost, fotografija, video, internetna umetnost in mnoge druge …
Komisije se redko odločijo za umetnosti, ki niso množično zastopane, tako izvisijo ulični umetniki, pantomimiki, fotografi, umetniki risanega filma, stripa in mnogi drugi. Z več komisijami bodo ti umetniki in njihove umetnosti bolj vidni, strokovne komisije bodo imele več možnosti, da obvelja njihov s strokovnim mnenjem podprti predlog, čeprav število nagrad ostaja nespremenjeno,« je povedal Möderndorfer.
Predloge bodo dajale samo strokovne komisije
Naslednja bistvena novost je, da upravni odbor sprejema odločitve o nagrajencih samo na podlagi predlogov strokovnih komisij. Do sedaj je namreč lahko tudi sam predlagal nagrajence. Ta sprememba je bila v zakon vnešena na predlog UOPS in je po mnenju Vinka Möderndorferja najpomembnejša: »Tako bomo preprečili, da bi UOPS mimo strokovnih komisij podelil nagrado »svojemu« kandidatu, kar se je v preteklosti že nekajkrat zgodilo.«
Daljše obdobje, v katerem se štejejo izjemni dosežki
Upoštevan je tudi predlog UOPS, da se pri izbiri nagrajencev Prešernovega sklada podaljša obdobje, v katerem se štejejo vrhunski dosežki, iz dveh na tri leta. Vinko Möderndorfer pojasnjuje: »Obstajajo umetnosti, ki nastajajo dlje, na primer film, arhitektura in še kaj, in zato se nam zdi pošteno, da bi imeli umetniki možnost, da njihova umetnina konkurira za nagrado tri leta namesto dveh.«
Sejnine
V predlog zakona so njegovi pripravljalci zapisali možnost, da se članom upravnega odbora izplačujejo sejnine. Vinko Möderndorfer odgovarja na vprašanje, zakaj so to predlagali: »Upravni odbor bi se rad vsaj na finančno simbolni ravni odtegnil od amaterizma in voluntarizma, ki vodi v površnost in neobveznost.
Zato smo predlagali, da se tudi zakonsko uredi plačilo za delo vsaj v obliki sejnin, ki so finančno zgolj simbolne. Jasno pa je, da si ob tako pičlem financiranju kljub zakonskem določilu ne bo mogel nikoli izplačati sejnin. Toliko v vednost tistim slovenskim zlonamernežem, ki še vedno mislijo, da smo vsi, ki delujemo v umetnosti in za umetnost, državni priskledniki in paraziti.«
Spolna uravnoteženost
V predlog zakona so pripravljalci zapisali, da se bo pri sestavi komisij upošteval vidik spolne uravnoteženosti. Vinku Möderndorferju se zdi tako določilo neprimerno: »Vsaka strokovna komisija ima sedem članov. Se pravi, kakšna naj bo torej spolna uravnoteženost? Štirje moški in tri ženske ali štiri ženske in trije moški? Strokovne komisije se sestavlja na podlagi strokovnih referenc in znanj, ki jih imajo predlagani člani in ne po spolni uravnoteženosti.
Poleg tega mnogo vrhunskih strokovnjakov iz različnih področji umetnosti ne želi sodelovati v takšnih komisijah, zaradi česar mnogokrat ni mogoče sestaviti strokovne komisije, ki bi bila spolno uravnotežena. Ob takšni nespametni zakonski določbi lahko pride do neljubih in neumnih pravnih sporov, vsakdo namreč lahko spodbija odločitev strokovne komisije za nagrado, ker ta ni bila sestavljena po principu spolne uravnoteženosti. Tudi nagrad Prešernov sklad nebi smel podeljevati po principu spolne uravnoteženosti. Nagrade prejmejo vrhunski umetniki in njihova vrhunska umetnost ne glede na spol, spolno ali ideološko ali kakršno koli usmerjenost umetnikov.«
Režija proslave
Predlog zakona naj bi odpravljal težave, ki so se pojavljale glede režije državne proslave, je ministrstvo za kulturo zapisalo v sporočilu za javnost. MK zadevo pojasnjuje takole: »Nov Zakon o Prešernovi nagradi jasneje definira razmerja med upravnim odborom ter strokovnimi komisijami in vsakokratnim režiserjem proslave.«
Vinko Möderndorfer pa meni, da glede režije državne proslave tudi doslej ni bi težav: »UOPS se po temeljitem premisleku odloči za režiserja celotne prireditve. Tisti, ki se spoznamo na gledališče, vemo, kaj določen režiser prinaša s sabo in kaj lahko od njega pričakujemo v estetskem smislu. In UOPS se v nadaljnje delo ne sme vtikati. Večji problem so sredstva, ko določenemu režijskemu konceptu ne moremo zaradi pičlih finančnih razmer nuditi popolne umetniške svobode.
V minulih letih so Prešernovemu skladu vzeli približno 50 tisoč evrov. UOPS namreč pojmuje proslavitev praznika slovenske kulture s podelitvijo najvišjih nacionalnih nagrad za umetnost kot vrhunski gledališki dogodek. Zato je popolnoma neprimerno, da ob takšnem javnem zanimanju za nacionalni praznik kulture in za slovenske umetnike slovenski javnosti ponudimo povprečno in skromno prireditev, medtem ko imajo ostali državni prazniki, po večini militantni in kvazi narodnozavedni, dvakrat do trikrat več sredstev samo za proslavo. No, morda bomo nekaj teh sredstev letos dobili nazaj, obljubili so nam jih že.«
