Prešernovi nagradi za Matičiča in Poliča

Ljubljana – Prejemnika Prešernove nagrade v letu 2007 sta skladatelj in pianist Janez Matičič in gledališki in filmski igralec Radko Polič-Rac, je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada Dušan Jovanovič. Medtem ko je Matičič širši javnosti nemara manj poznan in je po krivici spregledan, to ne velja za Raca, četudi je ta vse velike nagrade prejel dokaj pozno, je dodal Jovanovič, ki je zbranim sporočil tudi nominirance za nagrado Prešernovega sklada v letu 2007.

Janez Matičič je v zadnjih nekaj letih spoznal saksofon in ga genialno uporabil kot solistični inštrument v Drugi simfoniji, ki jo je pred petimi leti krstil Orkester slovenske filharmonije z Markom Letonjo, lani pa je Zagrebški kvartet saksofon na festivalu Saxophonia v Rigi krstno ter nato še v ZDA izvedel njegov Kvartet za saksofone "Memory". Zanj je Claude Delangle, glasbenik in profesor saksofona na Pariškem konzervatoriju, dejal, da je to ena najboljših sodobnih komornih skladb za saksofon, je v utemeljitvi zapisal član strokovne komisije za glasbo pri Upravnem odboru Prešernovega sklada Matjaž Drevenšek.

Utemeljitev za Raca je napisal Sebastijan Horvat, ki je opozoril, da Polič igra na vse ali nič, da je "vrvohodec brez varovalne mreže" ter da je igralec, fanatik, ki sebi in drugim postavlja maksimalistične zahteve. Toda Polič ima igro od začetka do konca pod nadzorom: nobena njegovih raztrganih kretenj in razbitih hlastnih formulacij ni prepuščena naključju. Rac, kot piše v obrazložitvi, ostaja izmuzljiv jasnim besedam, ki ne premorejo emotivnosti in poetičnosti, opisljiv je le skozi skrajna nasprotja. Tisto, kar se da izmeriti, so njegovi nastopi na filmu, na radiu, v serijah in televizijskih nanizankah.

Sporočili tudi nominirance za nagrado Prešernovega sklada

Med nominirance za nagrado Prešernovega sklada so se uvrstili baletni plesalec Anton Bogov za umetniške kreacije v zadnjih dveh letih, pesnik Primož Čučnik za pesniško zbirko Sekira v medu, video umetnica Ema Kugler za umetniške dosežke v zadnjih dveh letih, intermedijski umetnik Marko Peljhan za umetniški projekt MakroLab, skladateljica Urška Pompe za umetniška dela v zadnjih dveh letih, slikar Jože Slak - Džoka za razstavo slik za slepe v Mali galeriji in pesnik Aleš Šteger za pesniško zbirko Knjiga reči.

Med nominiranci so še fotograf Jane Štravs za dosežke v zadnjih dveh letih, pisateljica Suzana Tratnik za knjigo Vzporednice, ansambel Trutamora Slovenica za izdajo zgoščenk slovenske glasbene dediščine Zvočnost slovenske duše in Od Miklavža do treh kraljev, skladatelj Bor Turel za umetniške dosežke v zadnjih dveh letih ter arhitekta Vesna in Matej Vozlič za umetniške dosežke v zadnjih dveh letih.

Upravni odbor Prešernovega sklada bo prejemnike nagrad sklada objavil na Prešernovi proslavi, 7. februarja 2007.

Matičič med Ljubljano in Parizom

Jovanovič je Matičičev opus, ki zajema največ godalnih in klavirskih del, zadnje čase pa ima vse večjo veljavo tudi saksofon, opisal kot zelo prepoznavnega ter da ga določa "otroška igrivost". Skladatelj in pianist je dejal, da je nagrada vsekakor vzpodbuda za nadaljnje ustvarjanje, "toda še naprej bi delal tudi brez nje", res pa je, da ima Prešernova nagrada veliko moralno težo.

Matičič, ki živi med Ljubljano in Parizom, je še dodal, da komponiranje, preden nastopi tonski del, zahteva veliko razmišljanja, zato filmski prizor, "ko se skladatelj prime za srce in napiše", po njegovih besedah nikakor ne ustreza realnosti. Matičič svojega znanja ne prenaša na mlade rodove, a ne, da tega ne bi hotel, temveč doslej še nihče ni pokazal zanimanja.

Ustvarjanje je po Racu “prepletanje grozljivega užitka in peklenskih muk”

Radko Polič-Rac je po Jovanovičevih besedah eden največjih slovenskih živečih igralcev. Predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada pa je ob številnih komplimentih igralcu v šali še dodal, "da je presenečen, kakšno bogastvo se skriva v tem navidez popolnoma dolgočasnem človeku".

Rac je pripomnil, da ob novici, da je prejel Prešernovo nagrado, čuti predvsem ponižno hvaležnost do staršev, ki sta ga vedno podpirala v tem, kar je delal, ter ga opozarjala na veličino slovenskega jezika. Predvsem oče, tako Rac, je vedno ponavljal, da je slovenščina majhna in krhka ter da se z njo ne gre igrati. Rac je zato toliko bolj vesel, da nagrado nosi ime Franceta Prešerna, "genija slovenske besede".

O svojem ustvarjanju Rac ne želi izgubljati veliko besed. Spominja ga na peskovnik, v katerem išče košček resnice, sicer pa gre, kot je dejal, za večno "prepletanje grozljivega užitka in peklenskih muk", nadarjenost obsega le 10 do 15 odstotkov ustvarjanja vloge, vse ostalo je "težko garanje".

Jovanovič: Poboljšali se bomo

Dušan Jovanovič se je tudi opravičil za zamudo pri razglasitvi Prešernovih nagrad, ki bi morala biti, kot veleva novejša tradicija, 3. decembra. Oba nagrajenca sta bila tisti čas odsotna, nato sem odpotoval še sam, je pojasnil predsednik upravnega odbora. Želeli so, da sta nagrajenca navzoča na razglasitvi, da sta na voljo novinarjem, hoteli smo le dobro, je še dodal Jovanovič in obljubil, "da se bodo poboljšali".