Tiskane izdaje
Nova uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju, ki je bila objavljena v uradnem listu 1. decembra lani, je med kulturniki zbudila kar nekaj jeze. Očitajo ji, da je problematična plačna razmerja, ki so obstajala že prej, ohranila in še poglobila.
Najglasnejši kritik nove uredbe je svetovalec upravnice SLG Celje Borut Smrekar. Opozoril je na več stvari, denimo na to, da nova uredba ne upošteva velike neustreznosti razmerja osnovnih plač med zaposlenimi v gledališču, saj ima igralec lahko višjo plačo kot direktor.
»'Priznani' igralec doseže 52. plačni razred, prvak pa lahko pride celo do 57. plačnega razreda, medtem ko je najvišja možna uvrstitev delovnega mesta direktorja gledališča, ki ni nacionalno, 51. oziroma 53. plačni razred,« je navedel Smrekar.
Nadalje naj bi bil vodstveni kader v gledališču deležen diskriminacije, saj je vodstveno delo ovrednoteno glede na ustanovitelja in financerja javnega zavoda, pri igralcih pa tega ni – vsi so plačani enako, ne glede na to, v katerem gledališču delajo.
Neustrezna so po njegovem tudi razmerja med direktorskimi delovnimi mesti v javnem sektorju. »Ravnatelj osnovne šole ali vrtca, katerih ustanovitelj in pretežni financer je lokalna skupnost, je lahko uvrščen do 53. plačnega razreda, direktor gledališča v isti kategoriji pravnih oseb pa največ v 49. plačni razred,« je opozoril Smrekar.
Po njegovem so neustrezni tudi kriteriji za vrednotenje delovnih mest, ki so v prilogah k uredbi o plačah direktorjev v javnem sektorju, saj so količinsko in »storilnostno« naravnani, medtem ko drugi vidiki niso zajeti. Treba bi jih bilo oblikovati na novo, saj je obstoječ sistem nestimulativen in odbija dobre kadre. Poleg tega direktorji gledališč niso deležni vrste dodatkov, ki so jih deležni drugi zaposleni v gledališču, je navedel Smrekar.
Direktor Slovenskega mladinskega gledališča Tibor Mihelič Syed je ugotovil podobno: »Problem nove uredbe je v tem, da je znotraj resorja še poglobila anomalije.
Vzpostavila je namreč diskriminatoren odnos med direktorji zavodov glede na ustanoviteljski status, čeprav je delo v različnih zavodih enako ali v lokalnih celo bolj zapleteno, saj nacionalke odgovarjajo le ministrstvu za kulturo, nekateri lokalni zavodi pa poleg tega še lokalnim oblastem, kar pomeni več administrativnega in drugega dela.
Še huje je, da je uredba nekatere direktorje in njihove pomočnike, ki so vezani na mandate, v odnosu do drugih za nedoločen čas zaposlenih kadrov v zavodu, degradirala tako, da bodo plače vodstvenih kadrov odslej še nižje v razmerju do plač zgornje četrtine najbolje plačanih v zavodu.«
Odgovori ministrstva
In kako je odgovorilo na kritike ministrstvo za kulturo (MzK)? Najprej so pojasnili, da je pripravo nove uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju vodilo ministrstvo za javno upravo. Sami so predlagali višje razpone plačnih razredov, kot so sprejeti v uredbi, vendar ti v medresorskem usklajevanju niso bili potrjeni. Določeni resorji so namreč vztrajali, da so predlogi ministrstva za kulturo previsoki glede na plačne uvrstitve direktorjev iz drugih resorjev.
Nesprejetje predloga ministrstva za kulturo je tudi posledica vladne odločitve, da ima za namen odprave plačnih anomalij plačne skupine B namenjenih le nekaj več kot osem milijonov evrov, vrednost predlaganih zvišanj razponov vseh resorjev pa je bila skoraj 20 milijonov evrov. Trenutno stališče ministrstva za javno upravo je, da se uredbe, ki ureja plačno skupino B (direktorji), ne bo odpiralo, dokler ne bodo končana pogajanja s sindikati.
Na ministrstvu so opozorili, da vrednotenja dela direktorjev glede na ustanoviteljski status ni vzpostavila nova uredba, temveč že prejšnja. Predlog ministrstva je bil sicer za oba sklopa direktorjev gledališč precej višji, kot je bil pozneje izpogajan.
S predlaganimi spremembami so poskusili tudi približati plačne razrede direktorjev javnih zavodov na področju kulture višini plačnih razredov direktorjev javnih zavodov na drugih področjih, na primer na področju izobraževanja. O kriterijih za vrednotenje delovnih mest so prepričani, da so za gledališče novi bolj natančni, lažje preverljivi in merljivi.
Na očitek, da imajo vodstveni kadri nižje plače od zgornje četrtine najbolje plačanih v zavodu, so odgovorili, da so si pri pripravi sprememb uredbe in kriterijev postavili za cilj zmanjšanje te anomalije, vendar je pri gledališčih to že v osnovi težko, saj so igralci s statusom prvaka uvrščeni od 52. do 57. plačnega razreda, kolikor je plačni razred direktorja treh nacionalk – SNG Drama Ljubljana, SNG Opera in balet Ljubljana ter SNG Maribor.
Preveč prvakov
Plačna razmerja naj bi se podrla tudi zato, ker je v naših gledališčih, operah in baletih zaposleno zelo veliko prvakov in priznanih igralcev, pevcev, glasbenikov in baletnikov, so opozorili nekateri. Leta 2017 je bilo v gledališčih, operah in orkestrih, ki jih sofinancira ministrstvo za kulturo, zaposlenih 83 prvakov in 203 priznani igralci/glasbeniki/baletni plesalci/operni pevci.
Na ministrstvu za kulturo priznavajo problem. Pravijo, da so v osnutku nacionalnega programa za kulturo 2018–2025 ta problem detektirali in predvideli njegovo celovito in sistemsko reševanje, zlasti v okviru novega zakona o scenskih umetnostih ter sprememb pravilnika o merilih za doseganje naziva prvak in vrhunski glasbenik ter meril in kriterijev za zasedbo delovnih mest priznanih ustvarjalcev.
Trditev kritikov trenutnega plačnega stanja v javnem sektorju, da je lahko direktor najmanjše Ljudske univerze bolje plačan od direktorja največjega slovenskega gledališča, po mnenju ministrstva za kulturo ne drži.
Do nove uredbe niso kritični le nekateri gledališki ljudje, temveč tudi direktorji kulturnih domov, saj so v nižjem plačnem razredu od direktorjev galerij, muzejev, knjižnic, ljudskih univerz in gledališč. Po mnenju ministrstva za kulturo se neupravičeno počutijo prikrajšane.
»Direktorji kulturnih domov imajo resda nižji izhodiščni plačni razred kot na primer direktorji knjižnic, kar je glede na raznolikost kulturnih domov in njihovega delovanja ustrezno. Imajo pa velik razpon plačnih razredov (od 36. do 52.), kar omogoča ustrezno uvrstitev glede na obseg in kompleksnost delovanja posameznega kulturnega doma,« so odgovorili na MzK.
