Tiskane izdaje
Ljubljana – V Stari elektrarni bo drevi ob 20. uri premierno oživela rekonstrukcija predstave Pupilija, papa Pupilio pa pupilčki, ki je leta 1969, leto dni po študentskih demonstracijah, močno vznemirila slovensko javnost. Predstava v režiji Dušana Jovanoviča in izvedbi gledališča Pupilije Ferkeverk je postala legendarna zaradi kokoši, ki so jo performerji zaklali na odru, četudi je dogodek meril veliko dlje od omenjene "banalnosti". Avtor rekonstrukcije Emil Hrvatin o tokratni usodi kokoši ne želi izgubljati besed, čeprav se o dogodku veliko namiguje.
Kljub zmerjanju odločilna vloga pri slovenski gledališki neoavantgardi
Kljub temu, da je Jovanovičeva predstava iz leta 1969, v kateri so nastopili Barbara Levstik, Dušan Rogelj, Jožica Avbelj in Ferdo Miklavc, živela le kratek čas, si je nakopala sodni pregon ustvarjalcev in številne ostre kritike. Jože Snoj je za časopis Delo denimo zapisal: "K hudiču z vami, člani ad hoc igralske skupine Pupilije Ferkeverk, da bi vas nikoli ne srečal, zelene preobjedence, mladostniško vsevedne naduteže, skrunilce kruha, ljubezni, domovine, perverzneže, degenerirance, sadiste...".
Dramski zaplet na ideološki ravni
Toda, kot je prepričan Hrvatin in številni drugi domači gledališki teoretiki, je "Pupilija" odigrala odločilno vlogo pri slovenski gledališki neoavantgardi. Predstava je v domače gledališče prvič vnesla preplet različnih umetniških in družbenih praks, od improvizacije, plesnega gledališča, pop kulture in body arta, do političnega protesta, performansa in ritualnega gledališča. Predstava Pupilija, papa Pupilio pa pupilčki ni določena s klasičnimi dramskimi sredstvi, saj se je dramski zaplet oziroma spopad odvijal na ideološki ravni, v nasprotovanju takratnemu družbeno-političnemu sistemu.
V lovu za aktualnostjo
Leta 2006 se zato postavlja vprašanje, s kakšnim časom komunicira Hrvatinova rekonstrukcija, če naj bo ta aktualna. Hrvatin je na več mestih poudaril, da se je pri rekonstrukciji posvetil odprtosti prvotne postavitve, s svojimi rekonstruktorji pa se spopada z vsakdanjostjo, neveščinskostjo, nespektakularnostjo in skrajnostjo izvedbe; tu so še vprašanja kolektivnega uma in neumnosti ter nezgrešljiv neestetiziran jezik.
V Hrvatinovi rekonstrukciji bodo nastopili Aleksandra Balmazovič, Gregor Cvetko, Dražen Dragojevič, Alja Kapun, Boštjan Narat, Matjaž Pikalo, Dejan Srhoj, Ajda Toman, Irena Tomažin, Grega Zorc in Lado Jakša. Zanimivo je, da se po 37 letih, ko je gledališče preživelo že vse oblike ekscesov, občinstvo pred drevišnjo premiero še vedno sprašuje, ali se bodo performerji v rekonstrukciji slekli, in kako bo tokrat končala kokoš.
