Radoživost harmonike

Bratko Bibič je s svojim edinstvenim igranjem harmonike že v zasedbah Begnagrad in Nimal v osemdesetih letih prejšnjega stoletja sprepletal ljudske motive z jazzom, rockom in avantgardo. Tovrstno hojo po robu je nadaljeval tako v mednarodni harmonikarski zasedbi Accordion Tribe, kakor tudi v samostojnih projektih, kjer mu je ob boku stala spremljevalna zasedba The Madleys s spreminjajočo se postavo.

Koncert v Klubu CD je bil napovedan kot koncert resne glasbe, ki pa je vendarle vseboval kar nekaj neresnih oziroma humornih elementov, predvsem v napovedih. Tokrat so Bibiču ob strani sedeli Matjaž Sekne (violina, viola), Boštjan Gombač (klarinet, piščali, glas), Vasko Atanasovski (saxofoni, flavta, glas), Uroš Polanc (pozavna) in Marjan Stanič (bobni, tolkala).

Preigrali so večino glasbe z novega albuma Dobri duh iz zelenega gozda - Utelešenja, ki ga je Bibič v nekoliko razširjeni zasedbi posnel 18. avgusta leta 2007 na zaključnem večeru festivala Alpentöne. Čeprav zasedba izvaja delo po notah, sede, kot se za resne glasbenike spodobi in pričakuje, pa so seveda kot izjemni godbeniki, ki v različnih kombinacijah dostikrat igrajo skupaj, delovali sproščeno, na trenutke interpretacijsko precej svobodno.

Bibič kot kolovodja v izvedbi ni dominiral, temveč kot spiritus agens in prvi med enakimi pomagal oživeti svoje skladbe, ki so nastajale v zadnjem obdobju in pa dve novi deli, in sicer Nerodnjak in No Logo, No Name.

V celoti gledano je bila predstavljena glasba kompleksen in unikaten izraz iskanja glasbenega izraza v stilski nejasnosti, ki je Bibiču bila vedno blizu, in sicer na področju, kjer se vztrajno stikajo ljudska in klasična glasba ter mogoče še jazz in rock glasba.

Bratko Bibič ostaja samosvoj glasbeni jezdec po poljanah, kjer ni velike gneče.