Tiskane izdaje
Dobili smo že sedmega ministra oziroma ministrico za kulturo, odkar se je začel projekt gradnje nove Umetnostne galerije Maribor (UGM), rezultat pa je tako rekoč ničen. Maribor je tako ena redkih, če ne edina evropska prestolnica kulture, ki ni zapustila omembe vredne nove kulturne infrastrukture.
Zdaj je že jasno, da je od nekdaj štirih potencialnih lokacij za novo galerijo ostala le še ena, in to je stavba nekdanje službe družbenega knjigovodstva (SDK) na trgu Leona Štuklja v središču mesta. Načrt za novogradnjo na Lentu, ki sta ga pripravila madžarska arhitekta Tamás Lévai in Agnes Joszai in je zmagal na mednarodnem natečaju, se je zaradi zapletov z avtorjema in težavami pri odkupu zemljišč izkazal za neuresničljivega, prav tako razvpiti center MAKS na Studencih, medtem je opuščeno gradbeno jamo že kupil kuvajtski poslovnež Hilal Arnaout in tam napovedal gradnjo tako imenovane ameriške univerze.
Do pred kratkim je bila v igri tudi sedanja lokacija UGM na Strossmayerjevi ulici. Po neskončnih preverjanjih zavoda za varstvo kulturne dediščine se je izkazalo, da bi bila edina opcija za ohranitev vseh spomeniško zavarovanih elementov nekdanjega samostana celestink in zagotovitev solidnih standardov za galerijsko dejavnost zgraditev dveh podzemnih etaž, kar bi bil zahteven, dolgotrajen in ne nazadnje drag projekt, ki je bil ocenjen na okoli dvajset milijonov evrov.
Direktorica UGM Breda Kolar Sluga poudarja, da je pobuda za umestitev UGM v nekdanjo stavbo SDK smiselna iz številnih razlogov. Galerija bi dobila dovolj novih kapacitet – v primerjavi z načrtom novogradnje na Lentu sicer precej manj –, in sicer na eminentni in frekventni točki v mestu.
To bi po eni strani zagotovilo drugačno pozicioniranje likovne oziroma vizualne umetnosti v Mariboru, ki je v primerjavi z nekaterimi drugimi umetnostnimi zvrstmi izrazito zapostavljena, po drugi pa bi revitalizirali osrednji mariborski trg, ki kljub obsežni obnovi nima omembe vrednih mestotvornih vsebin in pravzaprav nikoli ni prav zaživel.
Okvirni načrti prenove, ki vključujejo obnovo, delno rekonstrukcijo, odstranitev nekaterih etaž ter potencialno manjšo nadgradnjo oziroma dozidavo, so pripravljeni. Višja kustosinja UGM Simona Vidmar je dejala, da bi galerija na novi lokaciji obsegala 5400 kvadratnih metrov uporabnih površin. Končno bi lahko bil stalno na ogled izbor eksponatov iz stalne zbirke (UGM hrani več kot pet tisoč umetniških del vseh zvrsti vizualne umetnosti, med drugim vodi prvo zbirko videoumetnosti pri nas), tisoč kvadratnih metrov bi obsegal osrednji prostor za občasne razstave, preostalo pa depoji, knjižnica, arhiv, konzervatorske delavnice, predavalnica, otroške delavnice, kavarna, trgovina in spremljevalni prostori.
Prazna stavba sameva
Župan Andrej Fištravec, ki sprva ideji ni bil naklonjen, jo zdaj podpira, prav tako je izrazil podporo odhajajoči minister za kulturo Uroš Grilc. Na poti do realizacije pa stojijo nekatere ovire. Stavba nekdanjega SDK, ki je nastala v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja po načrtih arhitekta Vlada Emeršiča in velja za eno redkih ohranjenih del tako imenovane brutalistične arhitekture v Mariboru, ni v lasti mesta, temveč ministrstva za notranje zadeve oziroma ministrstva za pravosodje. Že dolgo je skoraj povsem prazna, nekaj pisarn v njej zaseda le mariborska izpostava Agencije za javnopravne evidence in storitve (AJPES).
Nadomestne prostore za agencijo bi verjetno morala zagotoviti mariborska občina, sicer pa bi za racionalno izvedbo moral biti izveden brezplačni prenos lastništva objekta z države na mesto. Država bi prav tako morala zagotoviti večino sredstev za zgraditev oziroma adaptacijo galerije, ne nazadnje je bilo še pred kratkim deset milijonov evrov za ta namen rezerviranih na ministrstvu za kulturo, nato pa se je denar preusmeril v Park vojaške zgodovine v Pivki.
Mariborski župan Andrej Fištravec naj bi v kratkem problematiko UGM skupaj z nekaterimi drugimi akutnimi mestnimi kulturnimi instrastrukturnimi problemi (kino Udarnik) predstavil novemu predsedniku vlade Miru Cerarju in pristojnim ministrom. Breda Kolar Sluga pri tem opozarja na nujnost spremembe statusa UGM, ki bi moral glede na kakovost zbirk in svoje poslanstvo, ki daleč presega regionalni pomen, pridobiti tudi status kulturne institucije nacionalnega pomena.
