Grško kulturno ministrstvo je objavilo novico in nekaj fotografij o izjemnem arheološkem odkritju na jugo-zahodu Peloponeza, odkritju groba, v katerem je vse od časa izpred okoli treh tisočletij in pol počival nek pripadnik tedanje družbene elite. Vojščak, katerega pomen odraža serija dragocenih predmetov, ki so mu jih položili v grob.
V tem so odkrili zlat nakit, med drugim pečatne prstane, bronasti meč z ročajem iz zlata in slonovine, srebrno posodje, slonokoščene glavnike in drugo.
Grob iz časa mikenske kulture
Kot poroča AFP, na ministrstvu ocenjujejo, da gre za največjo tovrstno najdbo v zadnjih 65 letih, sodi pa v čas starodavne peloponeške mikenske kulture, zadnje etape v bronasti dobi Grčije, na katero je vplivala še starejša minojska. Tudi tokratne najdbe odražajo vpliv te značilne kulture z odaljene Krete iz časa okoli leta 2000 pr. n. št. in njenega izražanja s pomočjo upodobitev božanstev, živali ter rastlinskih motivov.
Nekaj manj kot tri metre dolg in meter in pol širok grob so odkrili ob t. i. Nestorjevi palači, leta 1939 odkritem kompleksu iz časa mikenske kulture (nastanek palače postavljajo v čas okoli 1300 do 1200 pr. n. št.). Ta se nahaja v bližini Pylosa, današnjega pristaniškega mesteca z nekaj manj kot 3000 prebivalci, ki pa je kot antični Pilos s kraljem Nestorjem prisotno že v Homerjevih Iliadi in Odiseji, pri čemer je njegovi poselitveni zgodovini mogoče slediti še precej globlje v zgodovino, do časa mlajše kamene dobe.
Arheologa Jack L. Davis in Sharon R. Stocker z Univerze v Cincinnatiju, ki sta vodila raziskovanje groba – to je steklo maja –, sta v njem identificirala več kot 1400 predmetov oziroma artefaktov.