Tiskane izdaje
Mreža muzejev v arhitekturno izstopajočih objektih, v katerih se bodo borili za svoj del pogače globalnega kulturnega turizma, je postala v zadnjih mesecih minulega leta še gostejša.
Lanskega 8. novembra so svetovni mediji veliko televizijskih kadrov in vrstic člankov namenili odprtju »arabskega Louvra« v Abu Dabiju, arhitekturi Jeana Nouvela z oznako »med peskom in morjem«.
Vrata je odprl po desetih letih gradnje, pričakovanj in zamikov datuma odprtja, kar je kazalo tudi padce cen nafte na svetovnem trgu, a končno odprtje tega muzeja z mojstrovinami Leonarda da Vincija, Jacques-Louisa Davida, Édouarda Maneta, Vincenta van Gogha, Henrija Matissa, Pieta Mondriana, Jacksona Pollocka, Marka Rothka in drugih klasikov v zadnjih mesecih minulega leta še zdaleč ni bilo edino.
Ob arhitekturi zvezdniškega Francoza Nouvela v Abu Dabiju je v zavezniški Saudski Arabiji zrasel podobno megalomanski Center kralja Abdula Aziza za znanje in kulturo. Naročilo zanj je dosegel biro Snøhetta, v osnovi norveški, v praksi pa globalni biro s sedežem v Oslu in serijo podružnic od San Francisca do Singapura, ki je kompleksu nadel podobo serije ogromnih, monumentalnih monolitov, zasajenih v pesek ali ležečih na njem.
Ustanovna partnerja Snøhette sta ameriški arhitekt Craig Edward Dykers in njegov norveški kolega Kjetil Trædal Thorsen, v njem pa deluje kar okoli 150 sodelavcev, angažiranih po vsem svetu.
V novonastalem kompleksu v Daranu s finančnim ozadjem v državnem naftnem konglomeratu Aramco s sedežem v istem mestu bo ob muzeju s stalno zbirko prostor za knjižnico z 200.000 enotami, kinodvorano, avditorij in razstavne dvorane, program kompleksa pa bo segel vse do uprizoritev oper in simfoničnih koncertov.
Kralj Abdulah je temeljni kamen zanj postavil leta 2008, uvodno odprtje s kraljem Salmanom so v njem pripravili 1. decembra, dejansko odprtje kompleksa z vzpostavitvijo programa pa je napovedano za letos. Marca bodo, denimo, odprli razstavo saudske in bližnjevzhodne moderne ter sodobne umetnosti, v celoti naj bi program zaživel poleti.
O nafti je govor celo v videu, ki so ga v centru namenili promociji na youtubu. »Na območju, kjer so nekdaj našli zaloge nafte, kakršne svet še ni videl, se bo zdaj katalizirala nova vrsta energije,« izveš. Namreč energija novega centra, energija človeškega duha, navdiha, ustvarjanja in znanja. Center spada v kontekst reform v državi, znanih kot program Vizija 2013 prestolonaslednika Mohameda bin Salmana.
Muzej Biblije
Kot kontrapunkt megalomanskim projektom islamskega sveta Arabcev je prišla novica o odprtju novega Muzeja Biblije v Washingtonu. Odprli so ga 17. novembra, njegova arhitekturna podoba – ustvaril jo je ameriški biro SmithGroupJJR, vodilni arhitekt je bil David Greenbaum – pa je kombinacija starega in novega.
Muzej Biblije v Washingtonu, kombinacija zgodovinske opečnate zgradbe in sodobne steklene strukture. Foto Wikipedija
Izvirne podobe obnovljene opečnate zgradbe iz leta 1923 in arhitekturnih dodatkov, predvsem steklene strukture na vrhu, ki omogoča razgled na Capitol, Washingtonov spomenik in muzeje v okviru Smithsoniana. Program bo usmerjen v biblične teme, zgodovino in vpliv osrednje knjige krščanstva, njegova zbirka pa obsega 1150 predmetov, dopolnjenih še z okoli 2000, izposojenimi iz drugih zbirk.
V južnoafriškem Cape Townu so 22. septembra odprli ambiciozen »afriški Tate Modern«, kot so že pred odprtjem označili Muzej moderne umetnosti Zeitz v Cape Townu. Gre za muzej z največjo zbirko sodobne afriške umetnosti na svetu, v njegovem ozadju je javno-zasebno partnerstvo, ime pa mu je »posodil« Jochen Zeitz, nemški podjetnik in zbiralec. Tudi v tem primeru gre za nadgradnjo obstoječe arhitekture – industrijske, silosa –, ki je bila v režiji londonskega Heatherwick Studia.
Modnemu oblikovalcu Yvesu Saint Laurentu so muzej posvetili v Marakešu. Foto: Arhiv Muzeja Yvesa Saint Laurenta
Za odmevno muzejsko novost so postali proti koncu lanskega leta bogatejši tudi na severu Afrike. V Marakešu v Maroku so 19. oktobra odprli Muzej Yvesa Saint Laurenta. Znameniti francoski modni kreator, ki je svojo modno hišo odprl leta 1961, je v tem mestu pokopan (oziroma so v njem raztresli njegov pepel) – sicer se je rodil v Alžiriji –, muzej pa je posvečen njegovim kreacijam in karieri. Zgradil ga je francoski biro Studio KO.
V Džakarti so 4. novembra odprli prvi indonezijski muzej sodobne umetnosti s kratico MACAN in zbirko del tako domačinov kot najdražjih sodobnih umetnikov tipa Ai Weiwei, Jeff Koons ali Gerhard Richter, arhitekturno naročilo pa je dosegel MET Studio Design Ltd., prav tako globalno usmerjen biro s sedežem v Londonu.
Picassove grafike
Malo prej, 21. oktobra, je zanimivo muzejsko arhitekturo pridobila Kanada. V mestu Saskatchewan z okoli 250.000 prebivalci so pridobili muzej Remai Modern – ime znova izhaja iz priimka, tokrat donatorke Ellen Remai, ki je finančno podprla gradnjo in muzeju med drugim donirala zajetno zbirko Picassovih grafik, ocenjeno na 20 milijonov dolarjev –, naročilo zanj pa je dosegel domač arhitekturni biro KPMB (Kuwabara Payne McKenna Blumberg Architects).
V kanadskem mestu Saskatchewan so bogatejši za muzej Remai Modern. Foto Wikipedija
»Inštitut za sodobno umetnost v Miamiju želi pritegniti in postati magnet za javnost, spodbuditi želi radovednost in interes,« sta za arhitekturno in oblikovalsko revijo Dezeen povedala njegova arhitekta María José Aranguren Lopez in José González Gallegos, ki delata v biroju Aranguren + Gallegos. Metalna fasada arhitekture, ki so jo odprli 1. decembra, z zloščenim vtisom, ritmom geometričnih oblik in odsevi na površini temu gotovo ustreza, posebnost muzeja pa je, da upa tudi na ugodne podnebne razmere Floride.
Eden redkih je, v katerem niso poskrbeli niti za avditorij niti za, denimo, kavarno. Ves program, ki tovrstne prostore zahteva, denimo predavanja ali pogovori, potekajo na prostem, lačne obiskovalce pa muzejski delavci napotijo v bližnje lokale.
