Tiskane izdaje
Dejstvo je, da je Luther priložil svoje teze protestnemu pismu, namenjenemu nadškofu Albertu iz Mainza ter škofu v Brandenburgu. Luther je trdil, da bi morala biti pri cerkvenem učenju in oznanjenju temeljna Božja beseda. Odpuščanje grehov v zameno za denar, ki naj bi sicer šel za gradnjo bazilike sv. Petra v Rimu, še zlasti pa dajanje odpustkov mrtvim zato nikakor ne sme in ne more biti nad Božjo avtoriteto. Že leta 1518 so Luthrovi privrženci njegove teze iz latinskega jezika prevedli v nemščino in jih razmnožili po Nemčiji – tisk teh tez velja za enega prvih množičnejših natisov nekega besedila s pomočjo tiskarskega stroja.
Luther se je zavzel za reformo Katoliške cerkve, a namesto do prenove je prišel v oster spor z Rimom. Leta 1520 je napisal natančen reformatorski program, ki je obsegal reformo papeštva, življenja Cerkve ter zakramentov, zahtevo, naj bo Cerkev preprosta in revna, da se ne sme postavljati nad državo, poudaril je tudi svobodo kristjana in njegovo pravico do branja Svetega pisma v maternem jeziku. Zaradi tega ga je papež dokončno izključil iz Cerkve. Toda Luther je s svojimi tezami in nadaljnjim delovanjem sprožil široko versko, kulturno in politično gibanje, zaradi katerega je prišlo do usodnega razkola in delitve v Rimskokatoliški cerkvi, ki sta spremenila podobo in prihodnost takratne Evrope.
Sveto pismo
Slovenci smo celoten prevod Svetega pisma (Trubar je prevedel »le« Novo zavezo) dobili leta 1584. Predstavlja desetletno delo Jurija Dalmatina in je v Wittenbergu izšlo pod naslovom Biblija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta, slovenski tolmačena skuzi Jurija Dalmatina. Čeprav je Dalmatin znal hebrejsko in grško, je izhajal iz Luthrovega prevoda. To je razvidno tudi iz likovne podobe, ki je tako rekoč veren posnetek Luthrove izdaje. V domovino so Dalmatinovo Biblijo pretihotapili v sodih, duhovniki pa so jo smeli uporabljati samo s posebnim dovoljenjem.
Besedila, ki so zaznamovala protestantsko gibanje
Tako izvod Luthrove Biblije iz leta 1570 kot Dalmatinove Biblije iz leta 1584 sta eni največjih dragocenosti razstave, ki so jo sinoči odprli v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. To je ena osrednjih razstav ob letu reformacije, ki je z naslovom, Luthrovim citatom, »Beseda Božja ostane na veke«, nastala v sodelovanju med Nukom in Fakulteto za humanistične študije Univerze na Primorskem. Od tam namreč prihaja avtor razstave, prof. dr. Jonatan Vinkler, mednarodno priznani raziskovalec slovstvene in intelektualne zgodovine srednje Evrope.
Luthrova reforma seveda ni stopila v prazen kulturni in besedilni prostor. Od Gutenbergovega tiskarskega stroja je imel predvsem nemški jezik bogato tradicijo tiskanja Svetega pisma, pa tudi svetne literature v vernakularnem jeziku. K temu je gotovo dodala svoje tudi stoletje starejša, prva večja verska, tako imenovana husitska reformacija oziroma revolucija.
Na razstavi bo mogoče videti temeljna besedila, ki so zaznamovala slovensko protestantsko gibanje. Poleg para Luthrove in Dalmatinove Bibilje je Vinkler izpostavil še Luthrovo (1556) in Trubarjevo Hišno postilo, njegovo zadnje in po smrti izdano delo iz leta 1595. Zelo prestižen je tudi rokopisni kodeks Tractatus de husitis iz prve polovice 15. stoletja, ki je povezan prav s husitsko reformacijo kot reformacijo pred reformacijo. Kodeks, ki ga uvaja traktat o husitih v latinščini, izpisan v gotici, naj bi namreč napisal isti avtor kot starejši del Stiškega rokopisa. To naj bi bil pridigar Martin, ki naj bi bil zato tudi prvi po imenu znani avtor slovenske književnosti.
Videti bo mogoče tudi pesmarico Duhovne pesmi in psalmi, zelo redek tisk, ki je bil šele nedavno vpisan v evropsko protestantsko bibliografijo. Poleg izjemne kulturne vrednosti gre dragocenost razstavljenih del pripisati še dejstvu, da je takšno gradivo zaradi svoje starosti lahko zelo redko razstavljeno za javnost. Dr. Jasna Malešič iz Nukovega Centra za varovanje in ohranjanje knjižnega gradiva je povedala, da bodo morale razstavljene knjige po koncu razstave »počivati« najmanj pet let.
59 let, 56 del
Eden izrazitih fenomenov reformacije na Slovenskem je tudi to, kot je opozoril Vinkler, da je v kratkem času šestih desetletij nastalo kar 56 del raznolikega žanrskega razpona. Samo Trubar je prispeval več kot osem tisoč strani, celoten slovenski protestantizem pa več kot petnajst tisoč. Že Trubar je to označil za »največji dogodek, odkar svet stoji«.
Osnovna nit razstave je širši okvir reformacije, razdeljena pa je na pet delov – od začetkov pred letom 1517, prek Luthrove kritike odpustkov in zahteve, da mora biti Sveto pismo dostopno vsakomur, do Luthrove demitologizacije avtoritete Cerkve kot institucije ter ponovnega odkrivanja in ohranjanja jedra krščanstva kot vere ljubezni, delovanja in sodelovanja. Vinkler, ki je tudi avtor ob razstavi izdanega, vsebinsko in slikovno bogatega zbornika, je poudaril, da je razstava nastala na podlagi slovenskih virov in slovenskih zmožnosti.
Odprta bo do 10. junija, poleg običajnih vodstev pa bosta enkrat mesečno zanj združila moči tudi avtor razstave in škof Evangeličanske cerkve pri nas Geza Fila.
