Tiskane izdaje
»V Rusiji ni takšne kupole, nikoli je ni bilo. A je Bog tako odredil, da začnemo v Srbiji,« je beograjski Kurir prenesel besede ruskega slikarja Nikolaja Muhina, ki je vodil izdelavo mozaika za osrednjo kupolo beograjske cerkve sv. Save. In kot se spodobi za drugo največjo pravoslavno cerkev na svetu – za sanktpeterbuško katedralo sv. Izaka –, nov mozaik v njej ni majhen.
Enako proračun zanj: štiri milijone evrov, ki so za 30 metrov širok mozaik s kompozicijo Kristusovega vnebovhoda, površino 1248 kvadratnih metrov in težo okoli 40 ton prišli iz ruskega energetskega giganta Gazprom.
Darilo Rusije
Srbska televizija je poročala, da je pobudo za »darilo Rusije« dal Vladimir Putin. Kdo je njegov avtor? Muhin na Zahodu ni ravno slaven, a je že dolgo član Ruske akademije umetnosti, dosegel pa je tudi naziv, ki ga v tisku predstavljajo kot najvišjega mogočega: narodni umetnik Rusije. Leta 1955 se je rodil v Kostromi, okoli 300 kilometrov oddaljeni od Moskve, izšolal pa se je na akademiji v Jaroslavlju. Zastopan je, denimo, v zbirki Tretjakovske galerije v Moskvi, in čeprav ustvarja v tradicionalni bizantinski maniri, je razstavljal tudi v tamkajšnjem državnem muzeju sodobne umetnosti.
»Umetnost slikarstva je natančna znanost, kot matematika ali fizika. Zahteva herojske napore in poznavanje zgodovine objekta,« pravi. »Ni pomembna obrt, pomembna je percepcija sveta z vsemi radostmi in težavami.«
V izdelavo ogromnega mozaika za Beograd je bilo vpletenih še okoli 70 drugih ruskih in srbskih sodelavcev, nastal je v ruski prestolnici, zatem pa – skupaj z rekordno oznako, da gre za največji mozaični Kristusov vnebovhod na svetu – se je odpravil na dolgo pot.
