Tiskane izdaje
Zaslužni redni profesor dr. Božidar Debenjak je začel svojo znanstveno pot leta 1957 kot diplomant biologije, a njegov raziskovalni interes je bil že tedaj usmerjen v filozofijo, ki se ji poklicno posveča od leta 1962, ko je začel službovati na nastajajočem oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Do upokojitve leta 2001 je bil vpet v razvoj tega oddelka in njegov večkratni predstojnik.
Njegovo zgodnje filozofsko raziskovanje je bilo usmerjeno v odkrivanje filozofskih razsežnosti Marxove in Engelsove misli, ki so uhajale tedaj prevladujočemu doktrinarnemu branju. V doktorski disertaciji je postavil v središče pojem odtujitve pri Engelsu in s tem utrl pot zanimanju za zgodnja dela Karla Marxa in Friedricha Engelsa, iz katerih so črpali tudi eksistencialistični pisci. Poleg tega je opozarjal na politično nenadzorovane avtorje tako imenovanega zahodnega marksizma. Kot teoretski vrh sodobnega marksizma je predstavil avtorje tako imenovane kritične teorije družbe (Theodor Adorno, Max Horkheimer, Herbert Marcuse itn.), ki so navdihovali tudi tedanje študentske vstaje.
Marksologija, ki jo je uvedel in za katero je postal vodilni slovenski strokovnjak, je v njegovi predaji postala gojišče kritične analize in presoje vsakokratnih družbenih razmer. Ena od tez, ki jih je vztrajno izpodbijal, je, da je pozni Marx ekonomskih del prenehal biti filozof, kar naj bi pomenilo, da je Kapital treba prepustiti ekonomistom. V tej luči je treba videti njegovo predsedovanje prevajalskemu projektu Marx Engels Temeljna izdaja (METI), v katerem je izšlo tudi Marxovo slovito pripravljalno delo za Kapital, Kritika politične ekonomije 1857/1858, opremljeno z odtlej nepreseženim znanstvenim aparatom. Kot prevajalec in urednik je sodeloval že pri predhodni izdaji Marxovih in Engelsovih del MEID.
Pomemben del ustvarjalnih moči posveča pogosto podcenjenemu prispevku k nacionalni kulturni zakladnici: prevajanju in urednikovanju prevodov. Debenjakov prevajalski opus imponira. Med drugimi obsega dela Marxa, Engelsa, Rose Luxemburg, Karla Korscha, Györgya Lukácsa, Adorna, Marcuseja, Georga Wilhelma Friedricha Hegla, Martina Luthra in – v soavtorstvu s preminulo ženo Doris in sinom Primožem – Valvasorjevo Slavo vojvodine Kranjske, za kar je prejel državno odlikovanje red za zasluge. Pred tem je družina Debenjak ustvarila nemško-slovenski in slovensko-nemški slovar. Od njegovega nastanka leta 1994 je dejaven član laičnega Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar.
Njegova predavanja so bila in so še vselej lepo obiskana in poslušalca ne pustijo neprizadetega. Do doktorskega naslova je kot mentor pomagal enajstim doktorandom, število tistih, ki jim je z besedo širil obzorja, pa je nepregledno. Tudi zato, ker je z razmišljanji in stališči redno vstopal v javno razpravljanje na različnih področjih in ga pomembno sooblikoval.
Kot socialni filozof je vseskozi dajal jasno vedeti, da teoretsko delo ni samo sebi namen, temveč kliče po posegu v družbene razmere in odpravi njihovih nepravičnosti. Njegovo javno delovanje, ki nikakor ni sklenjeno, je v marsičem lahko zgled drže javnega intelektualca.
