Akademija v New Yorku: Skok z letala in jahanje bika kot študijska obveznost

Ena izmed študentk si je za študjsko obveznost izbrala soočanje z lastnimi strahovi.

Objavljeno
29. julij 2015 14.21
V. U., Delo.si
V. U., Delo.si

Novica spada v različna adrenalinska poglavja, kot so skakanje z letala ali božanje tarantel, a tudi v poglavje dolgotrajnih performansov, kakršne v zadnjem času uspešno promovira Marina Abramović.

Protagonistka novice sicer ne šteje častitljivih let Abramovićeve. Nasprotno, Michelle Poler, ki prihaja iz Caracasa v Venzueli, je le šestindvajsetletnica, ki se trenutno izpopolnjuje na The School of Visual Arts v New Yorku, njen »trajnostni« podvig, s katerim lepo polni mednarodni tisk, pa je povezan ravno s študijem.

Na omenjeni šoli so, kot piše spletni Artnet, študentom naložili, naj razvijejo projekt, ki jih bo zaposlil natanko sto dni. Nekateri so se odločili, da bodo med tem časom narisali po eno risbo na dan, drugi, da se bodo vsak dan naučili po en akord na kitari ali vsak dan kaj izumili, Polerjeva pa se je odločila, da bo sleherni dan izkoristila za kaj novega.

Jahanje bika, menjava penic, slikanje po golem moškem ...

Ob omenjenem skoku z letala in soočenju s pajkom spoštljivih dimenzij se je, denimo, odločila še za jahanje mehanskega bika, menjavo plenic, poučevanje ure fitnesu namenjenega plesa z imenom zumba, za uk na cirkuškem trapezu ali za ležanje v bikiniju na newyorški podzemni železnici, tik ob plakatu z lepotico in reklamnim napisom »Ali je vaše telo pripravljeno za plažo?«.

Pa za slikanje po koži prostovoljca, ki ni imel niti bikinija, temveč je bil povsem gol, in za lastno golo poziranje. Na 77. dan svoje avanture je slečena pozirala na likovni akademiji, seveda vse v imenu performansa. Nekega drugega dne je celo dala odpoved delodajalcu.

Kakšen je njen koncept? Preprost. Vsak dan se je hotela soočiti z izbranimi oblikami strahu. S tistimi, o katerih pravi, da so njeno osebnost in življenje določale že od otroštva. »Odločila sem se, da se bom vsak dan soočila s posamezno obliko strahu, da izstopim iz območja varnega in zaživim polno, kot je le možno.«

Medije uspešno polni. »Ne mislim, da sem opravila z vsemi strahovi, a imam še vse življenje pred seboj,« je, denimo, zaupala postaji CBS.