Tiskane izdaje
Po polemikah, ki so spremljale ofenzivo menjav tradicionalno italijanskih vodstvenih kadrov v državnih italijanskih muzejih – sedem med njimi po novem vodijo direktorji, ki niso Italijani –, so se podobne spremembe zgodile tudi veliko severneje, v Veliki Britaniji.
Zatem ko sta vodenje Muzeja Viktorije in Alberta ter Tate Modern prevzela Martin Roth iz Nemčije oziroma Chris Dercon iz Belgije (ta nas je januarja obiskal, že nekaj mesecev zatem pa najavil, da iz Tate Modern odhaja nazaj na celino, v Berlin), so v Veliki Britaniji, kot poroča Guardian, objavili, da bo Nemec sedel tudi na najbolj zaželen fotelj v osrednjem Britanskem muzeju, ki velja z letnim obiskom 6,7 milijona obiskovalcev za drugega najbolj obiskanega na svetu, tik za pariškim Louvrom. To je Hartwig Fischer.
Zadnjih 13 let je Britanski muzej uspešno vodil Neil MacGregor. V času njegovega vodenja so muzej razširili in izrazito dvignili statistiko njegovih obiskovalcev, a je spomladi napovedal, da se pri 68 letih poslavlja.
Fischer, ki bo v večstoletni zgodovini Britanskega muzeja šele 20. direktor, je umetnostni zgodovinar, ki je vodil Državne umetnostne zbirke v Dresdnu, kompleks 14 muzejskih zbirk, ki spadajo med najpomembnejše na svetu in si jih na leto ogleda okoli 2,5 milijona obiskovalcev. Zanimivo je, da je tudi omenjeni Roth v London prišel iz iste institucije. Vodil jo je pred njim.
Zgodovina Britanskega muzeja sicer pozna nekaj tujcev na vodstvenih položajih. Nizozemec Matthew Maty ga je z nazivom glavni knjižničar vodil v letih 1772–76, enako v Švici rojeni Joseph Planta v letih 1799–1827 in v Italiji rojeni Antonio Panizzi v letih 1856–66, Fischer pa bo prvi tujec v zadnjem stoletju in pol.
