Tiskane izdaje
Že dolgo je znano, da je na ozemlju današnje Slovenije električna luč najprej zasvetila v Mariboru. Kot prvi primer trajne električne razsvetljave velja parni mlin Karla Scherbauma, o katerem piše časopis Marburger Zeitung 4. 4. 1883. Tehničnih podatkov o elektrarni vir ne podaja, navaja le podatek, da elektrarna v stavbi ob Grajskem trgu v Mariboru napajala 36 žarnic.
To pa v letu 1883, ko je minilo komaj štiri leta od Edisonovega izuma žarnice na ogleno nitko, še ni bilo vse. Ob pregledu dnevnega časopisja iz tistega obdobja smo naleteli na zanimiva podatka, ki nekoliko spremenita dosedanje vedenje o začetkih elektrifikacije. Novo odkritje se navezuje na elektrifikacijo zdravilišča v Laškem, kjer je menda leta 1885 lastnik Theodor Gunkel na potoku Rečica postavil vodno kolo za črpanje termalne vode, nanj pa priključil tudi generator in z njim osvetlil zdraviliško stavbo. Ta elektrarna je torej veljala kot tretja na ozemlju Slovenije in prva na vodni pogon. Po pregledu virov smo ugotovili, da je Marburger Zeitung 4. 5. 1883, torej le mesec dni po novici iz Maribora, objavil še kratek zapis o električni razsvetljavi zdraviliške stavbe in salona v Laškem. Ta se je torej zgodila dve leti prej, kot smo doslej domnevali. O točnih datumih posameznih dogodkov v zapisih ni nikakršnih podatkov, zato je zelo verjetno, da je to v strokovnih krogih sprožilo razpravo o prvenstvu. O tem lahko sklepamo po že znanem zapisu v istem časopisu 6. 6. 1883, kjer je nedvoumno poudarjeno, da je prva električna luč zasvetila v Mariboru.
Notica o električni razsvetljavi v parnem mlinu Karla Scherbauma v Mariboru. (Marburger Zeitung, 4. 4. 1883, dLib - Digitalna knjižnica Slovenije)
Dokaz, da je razsvetljava dobro delovala, potrjuje lastnikovo razkritje načrta, da bo elektrificiral tudi svoj obrat v Wildonu pri Gradcu. Karl Scherbaum je bil resnično pravi pionir elektrifikacije, saj je ob obisku prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega jeseni leta 1887 začasno razsvetlil nekaj mariborskih ulic, leta 1892 pa je v Bistrici pri Rušah zgradil še eno elektrarno, tokrat na vodni pogon.
Notica o električni razsvetljavi zdraviliške stavbe in salona v Laškem (Marburger Zeitung, 4. 5. 1883, dLib - Digitalna knjižnica Slovenije)
Tudi v Laškem je električna razsvetljava dobro delovala. O tem priča oglas, objavljen v časopisu Laibacher Zeitung 25. 5. 1883, s katerim lastnik Zdravilišča Laško (v tistem času se je imenovalo po cesarju Francu Jožefu) Theodor Gunkel vabi nove goste in pri tem poudarja tudi električno razsvetljavo. Očitno se je dobro zavedal pomembne prednosti pred konkurenco, ki jo je ponujala sodobna tehnologija. Da se je že takrat »bíl« hud boj za goste, kaže opozorilo, da Zdravilišča Laško (Kaiser Franz Josef Bad) ne smemo zamenjati z Rimskimi toplicami (Roemerbad Tueffer).
Hiša na Grajskem trgu 7 v Mariboru, za katero je v neposredni bližini stal mlin Karla Scherbauma s prvo elektrarno, zgrajeno leta 1883. Na ta dogodek opozarja spominska tabla. Na pročelju te hiše je po obisku prestolonaslednika Rudolfa jeseni 1887 ostala ena električna svetilka, ki se v originalu žal ni ohranila, a jo lahko označimo kot prvo znanilko javne električne razsvetljave. Foto: Gerhard Angleitner
Nova odkritja ne spremenijo doslej veljavnega dejstva, da je prva električna luč na ozemlju današnje Slovenije zasvetila v Mariboru, se je pa tega leta na našem ozemlju dogajalo še več. Pred leti so namreč raziskovalci potrdili, da so v juliju z elektriko razsvetlili tudi Koncertno dvorano Postojnske jame. Resda je dogodek trajal le en dan, ob obisku cesarja Franca Jožefa, a je bil zelo odmeven in je nedvomno pospešil namestitev stalne razsvetljave, ki je bila dokončana leto pozneje.
Oglas iz Laibacher Zeitunga, v katerem lastnik zdravilišča Laško vabi nove goste tudi z električno razsvetljavo (Laibacher Zeitung, 25. 5. 1883, dLib - Digitalna knjižnica Slovenije)
Leto 1883 je že doslej veljalo za začetek elektrifikacije slovenskih dežel, je pa tako dobilo še večji pomen, saj so se v kratkem času zvrstili kar trije pomembni dogodki. Začetna leta razvoja uporabe električne energije očitno skrivajo še številne zanimivosti in dela za raziskovalce je, kot kaže, še dovolj.
Razvoj elektrifikacije Slovenije bomo v letu 2018 z novo stalno razstavo zaznamovali tudi v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki. Poleg obstoječih eksponatov, ki so že na ogled, bomo predstavili pregled elektrifikacije Slovenije od začetkov in vse do danes s poudarkom na nekaterih prvih projektih in prelomnih dogodkih, ki so odločilno vplivali na tehnološki napredek v naslednjih letih.
***
dr. Orest Jarh, muzejski svetnik, in Barbara Rezar Grilc, kustodinja, sta zaposlena v Tehniškem muzeju Slovenije.
Kabinet čudes na Delo.si
Kot odgovorna medijska hiša, ki svoje družbene vloge ne vidi zgolj v informiranju javnosti, ampak veliko pozornosti namenja tudi izobraževanju, smo v sodelovanju z ducatom kulturno-izobraževalnih institucij za vas pripravili rubriko Kabinet čudes.
Dvakrat na teden (ob torkih in petkih) vas bomo s poučnimi zgodbami popeljali v čudežni svet znanja.
V projektu so nam svoje znanje posodili Hiša eksperimentov, Slovenski etnografski muzej, Botanični vrt Univerze v Ljubljani, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij, Živalski vrt Ljubljana, Park vojaške zgodovine, Mestni muzej Ljubljana, Muzej narodne osvoboditve Maribor, Tehniški muzej Slovenije, Moderna galerija, Železniški muzej Slovenskih železnic, Muzej novejše zgodovine Celje in Notranjski muzej Postojna.
Po dosjeju Kabineta čudes lahko brskate TUKAJ. Želimo vam obilo bralnih užitkov pri odkrivanju novega.