Tiskane izdaje
Novo mesto, v katerem so si zaradi izjemnih arheoloških najdb iz stoletij starejše železne dobe nadeli naziv mesta situl, bo letos mesto jantarja.
V tamkajšnjem Dolenjskem muzeju bodo nocoj ob 20. uri odprli Jantarno leto, v okviru katerega so razstavne dvorane vse do konca septembra rezervirali trem razstavam, povezanim s prisotnostjo jantarja od prazgodovine in antike do sodobnosti.
Slovenski, ruski in poljski jantar
Osrednja med njimi bo razstava Jantar – dragulji Baltika v Novem mestu avtorja Boruta Križa, na njej pa bodo predmete iz dragocene okamenele smole iglavcev, ki so jih v zadnjih desetletjih odkrili v Novem mestu, soočili z najdbami iz drugih muzejskih zbirk.
Po znameniti jantarni poti, ki je nahajališča jantarja ob Baltiku povezovala z Dolenjsko, severom Jadrana in Padsko nižino, sta v Novo mesto prišli tudi spremni razstavi: prva iz Muzeja v Sankt Peterburgu je posvečena znameniti in danes rekonstruirani Jantarni sobi v Katarinini palači v bližnjem Carskem selu, druga z naslovom Jantar in oblika pa je prišla iz poljskega Gdanska in je namenjena predstavitvi sodobnega oblikovanja v jantarju.
Že danes bo v Dolenjskem muzeju stekla tudi mednarodna konferenca o starodavnih poteh – jantarnih poteh, jutri pa prav tako mednarodno srečanje mest ob jantarni poti z naslovom Turizem na stičišču arheologije in industrije.
