Delova dražba: V dobrodelne namene zbrali 5490 evrov

Ljubljana – Ne le da fotografija pove več kot tisoč besed, tudi njena sporočilnost odzvanja še dolgo po tem, ko časopisno besedilo zamre. Težko si je namreč predstavljati, da bi imel katerikoli drug del časopisja tolikšno moč, da bi bil kdorkoli zanj pripravljen odšteti 5490 evrov, kolikor so na današnji dobrodelni dražbi dražitelji namenili za fotografska dela naših enajstih fotoreporterjev.

Delo jih je v celoti namenilo Centru Iris – centru za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne.

Matej Družnik, Jure Eržen, Uroš Hočevar, Tomi Lombar, Mavric Pivk, Tadej Regent, Jože Suhadolnik, Blaž Samec, Roman Šipić, Leon Vidic in Voranc Vogel so po besedah vršilca dolžnosti odgovornega urednika Dela Gregorja Knafelca »varuhi spomina, ki je za razliko od našega spomina viden tudi drugim«.

»To niso podobe kar tako, to je jezik, so glagoli, ki niso zapisani, ampak odtisnjeni na papir, in nam govorijo, pripovedujejo, kažejo, opisujejo,« je dejal Knafelc, preden je pozval dražitelje, naj v dobrodelni namen »le odprejo denarnice«.

Zbrane je nagovorila tudi Katjuša Koprivnikar, ravnateljica Centra Iris, (nekdanjega zavoda za slepo in slabovidno mladino) edinega vzgojno-izobraževalnega centra, ki skrbi za slepe in slabovidne otroke pri nas. »V napovedniku sem prebrala, da je 80 odstotkov spomina vezanega na vidni spomin. Tega naši otroci nimajo. Da jim pokažemo svet, ki nas obdaja in iz katerega se učijo, potrebujejo različne pripomočke, katerih cene se gibljejo od 4000 evrov navzgor. Takšni dobrodelni dogodki bistveno pripomorejo k njihovemu nakupu.«

»Čeprav je 80 odstotkov fotografij, ki vsak dan nastanejo pri časopisu, morda rahlo neprimernih, da bi jih ljudje izobesili na stene, recimo, težko si predstavljam, da bi kdo hotel imeti v dnevni sobi mrtve ribe iz potoka Tojnica po požaru v Kemisu, je bilo izbrati zgolj tri od vsakega izmed nas precejšen izziv. Nismo si mislili, da tako velik,« je dejal urednik fotografije Matej Družnik.

Lipicanci in ribon

»Ko besede postanejo nejasne, se bom osredotočil na fotografijo, ko te ne bodo več ustrezne, bom zadovoljen s tišino,« je dejal znameniti ameriški fotograf Ansel Easton Adams. Odziv dražiteljev, medijska družba Delo in njihovi fotoreporterji tudi s svojim delom ohranjajo upanje, da se nam za zdaj še ni treba zatekati k molku. Tudi strah, da ne bi osrečili niti enega slepega in slabovidnega otroka, je bil odveč.

Najvišjo ceno, 580 evrov, je dosegla fotografija lipicancev Voranca Vogla. Drugo najvišjo ceno, 450 evrov, pa fotografija ribona Tomija Lombarja, pobudnika dobrodelne dražbe.