Dolga in zvezdniška zgodovina festivalskih poletij v Ljubljani

Prvo leto so se poletne ­prireditve prepletale s turističnimi in športnimi, že naslednje leto, torej 1953., pa so pripravili­ izključno­ kulturne dogodke.­ Novembra­ 1954 so v okviru­ mesta ustanovili­ zavod Ljubljanski ­festival, njegov prvi direktor je bil dr. Fran Vatovec, danes pa ga vodi Darko Brlek.

Z leti je bilo čedalje pogostejše­ sodelovanje jugoslovanskih umetnikov, gledališč in oper, še posebej, ko so leta 1960 začeli baletno-operne bienale. Leta 1963 so preimenovali festival v Poletne kulturne prireditve, leta 1965 so že imeli veliko gostovanj iz tujine. Tega leta so nastopili balet amsterdamskega Kraljevega gledališča, balet Akademskega gledališča iz Prage in Godalni kvartet iz Iowe v ZDA.

Prireditve so bile najprej na vrtu doma JLA, že naslednje leto na Trgu francoske revolucije, nato pa v letnem gledališču Križank. Zelo pomembno je bilo naročilo mestne uprave (leta 1956) tedaj že evropsko priznanemu arhitektu Jožetu Plečniku, naj spremeni in pomensko preoblikuje Križanke. Nastalo je eno najlepših odprtih, zunanjih prizorišč v Evropi. Danes festival pogosto gostuje v Cankarjevem domu in na številnih drugih manjših prizoriščih.

Iz Delove dokumentacije smo izbrskali stare mape, v katerih še hranimo članke o festivalski produkciji, in v njih poiskali najbolj zanimive festivalske večere.

1968

Letnico štejemo za rojstvo mednarodnega poletnega festivala v Ljubljani, saj so vse bolj razvijali mednarodno zasnovan programski koncept, nastopilo je vse več mednarodnih zasedb, odprtje festivala pa je pripadlo domači operni hiši, ki je uprizorila Bizetovo Carmen.

1971

Festival so odprli z novim delom Darijana Božiča Ares-Eros, gostovali so slovita Leipziška opera, Opera iz Lodža in Teatro Verdi iz Trsta. Vodenje festivala je prevzel dr. Henrik Neubauer.

1972

Začel se je z baletnim bienalom – prvi je bil balet Spartak v izvedbi ljubljanskega baleta, temu so sledili komorni koncerti, folklorni ansambli, črnski zbor iz Los Angelesa Jubilee Singers, Varšavska in Moskovska filharmonija in muzikal Goslač na strehi v izvedbi zagrebškega gledališča Komedija.

1974

S predstavo Orfej Claudia Monteverdija je nastopila Nemška opera ob Renu. Predstavile so se baletne hiše iz Prištine, Beograda, Sarajeva ... Nastopili so gosti pevci iz New Jerseyja Pro Arte Chorale.

1977

Bogat baletni program, med tujimi gosti sta bila leningrajski in irski balet. Gostovala so gledališča iz ZDA, Velike Britanije (London), Nemčije (Wiesbaden). Spet je bilo precej folklorne ponudbe, gostovali so orkester in zbor iz San Francisca, vokalni ansambel iz Velike Britanije ... Festival so vključili v Evropsko združenje ­festivalov.

1978

Poletne kulturne prireditve so se preimenovale v Mednarodni festival Ljubljana. Gostovala je Moskovska komorna opera. Na programu je bilo več gledaliških predstav kot poprej.

1979

Nastopile so vse jugoslovanske baletne hiše, razen Reke, Prištine in Osijeka. Nastopili sta Liverpoolska in Leningrajska filharmonija, gostovala je reška opera z Madame Butterfly.

1980

Gostovali so London Contemporary Danse Theatre, Ballet Nacional Español, gledališča operete iz Budimpešte s Kálmánovo Kneginjo čardaša, sodobno londonsko plesno gledališče in plesno gledališče Raatikko iz Finske; Claudio Abbado je nastopil z Bachovim ansamblom Londonskega simfoničnega orkestra.

1981

Tisoča predstava festivala – to je bil nastop zagrebškega folklornega ansambla Lado, ki je vedno napolnil Plečnikove Križanke. Organizatorji so opazili vse več zanimanja za koncertne prireditve.

1982

Prerez dela jugoslovanskih gledališč, nastopili so baletna skupina iz Los Angelesa, pevski zbor iz Toronta, državno gledališče iz Brna z Janáčkovo Prodano nevesto. Vodenje festivala je prevzel Janko Grilc.

1983

Hamlet v izvedbi The New Shakespeare Company iz Velike Britanije. Ker Aškerčeve ceste mimo Križank niso vedno zapirali in je glavnega igralca motil hrup, so mediji o tem izdatno poročali.­ Njegov veliki monolog je bil ­prekinjen ...

1986

Gostov v Križankah je sicer manj, a po pisanju časopisov so nastopajoči ohranjali kakovost. Med velikimi orkestri so prišli člani Bratislavske, Krakovske in Moskovske filharmonije, med solisti omenimo violinista Miho Pogačnika in Roka Klopčiča ter mezzosopranistko Marjano Lipovšek. Tega leta so se začeli Slovenski glasbeni dnevi.

1987

Med velikimi gosti je bil kanadski baletni ansambel Les Grands Ballet Canadiens iz Montreala, občinstvo je lahko videlo muzikal Jezus Kristus superzvezda v izvirni broadwayski postavitvi. Še vedno so ponujali predstave pantomime. Direktorica festivala je postala Mary Plemenitaš.

1988

Gostili so broadwayski muzikal Lasje v izvedbi Broadway Musical Company iz New Yorka in Moskovsko filharmonijo. Že drugič je na festivalu nastopil grški pianist ­Dimitris Sgouros.

1989

Prvič je gostoval Izraelski komorni orkester s solistom in dirigentom Shlomom Mintzem. Na solističnih koncertih so nastopili violinist Ruggiero Ricci, kitarist Eliot Fisk ter takrat mladi violinist Stefan Milenković.

1992

Na otvoritvenem koncertu so nastopili mezzosopranistka Marjana Lipovšek ter trobentar Stanko Arnold, dirigiral pa je Uroš Lajovic. Nastopili so (redni) gosti festivala, Dunajski dečki, in tudi Irena ­Grafenauer.

1993

Praizvedba muzikala Sneguljčica avtorja Bojana Adamiča. Gostoval je Litovski komorni orkester pod vodstvom violinista Jehudija Menuhina. Janka Grilca je na mestu umetniškega vodje zamenjal Darko Brlek, ki je za to leto že pripravil program.

1994

S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija je nastopila sopranistka Katia Ricciarelli. Nastopil je tudi orkester Staatskapelle St. Petersburg pod taktirko Aleksandra Černušenka s solistom pianistom Arkadijem Zenziperjem. V programu je bil velik delež jazzovske glasbe. Že takrat je gledališče Križank navdušil Vlado Kreslin.

1995

Zvezda festivala je bil Mstislav Rostropovič, ki je nastopil z Dvořákovim­ koncertom za violončelo, septembra je sledil dolgo pričakovani José Carreras. Darko Brlek je prevzel mesto umetniškega vodje in direktorja festivala.

1997

V Ljubljani je potekal evropski mesec kulture, ki se je nadaljeval s poletnimi prireditvami. Gostoval je sloviti ameriški skladatelj George Crumb. Selektor jazzovskega programa Brane Rončel je povabil v Ljubljano Gilberta Gila ter saksofonista in pevca Macea Parkerja.

1998

Slavna sopranistka Lucia Aliberti­ je nastopila na otvoritvenem koncertu, med najbolj prestižnimi nastopi je bilo gostovanje Litovskega komornega orkestra, zbora in solistov pod vodstvom slovitega Jehudija Menuhina.

1999

Uvodni je bil večer muzikalov West Enda, od večjih ansamblov pa so nastopili Kremerata Baltica z Gidonom Kremerjem, Nemški komorni orkester iz Frankfurta, plesni državni balet iz Sankt ­Peterburga idr.

2000

Združeni zbori so z angleškimi pevskimi solisti in Simfoniki RTV Slovenija izvedli oratorij Edwarda Elgarja Gerontijeve sanje, izjemna sta bila koncert Komornega godalnega orkestra SF s priznanim ruskim violončelistom Mišo Majskim ter muzikal Zgodba z zahodne strani Leonarda Bernsteina.

2001

Skladatelj in dirigent Krzysztof Penderecki je s simfoničnim orkestrom iz Litve, solisti in zbori izvedel Verdijev Requiem.

2002

Moskovski Bolšoj teater je gostoval z opero Jevgenij Onjegin, festival pa je sklenila mednarodna gledališka produkcija Hazarskega slovarja v režiji Tomaža Pandurja.

2003

Slovesni začetek z Riccardom Mutijem in orkestrom milanske Scale, nato se je festival prevesil v sklepno etapo z Valerijem Gergijevom, violinistom Vadimom Repinom in orkestrom sanktpeterburškega Marijinega gledališča.

2004

Opera Helikon iz Moskve je nastopila z Bizetovo mojstrovino Carmen, v Ljubljano je prišel Simfonični orkester NHK iz Tokia, ki ga je vodil Vladimir Aškenazi, na koncertu opernih arij je nastopila ena izmed vodilnih svetovnih sopranistk Angela Gheorghiu.

2006

Pod vodstvom Lorina Maazela je nastopil najstarejši simfonični orkester v ZDA. Nastopil je tudi slavni ruski violončelist in dirigent Mstislav Rostropovič z Litovskim nacionalnim simfoničnim orkestrom, premierno so uprizorili plesno-glasbeni projekt Edwarda Cluga Arhitektura tišine, na koncu festivala pa je bila tudi svetovna premiera gledališkega projekta Tesla v produkciji Pandur.Theaters.

2007

Festivalski rekord: v petinpetdesetih dneh sedemdeset kulturnih in umetniških dogodkov z več kot tri tisoč nastopajočimi iz triindvajsetih držav. V ospredju sta bila dva operna projekta: gostovanje moskovskega Bolšoj teatra z opero Modesta Musorgskega Boris Godunov ter koprodukcijska predstava Borodinovega Kneza Igorja.

2008

Program festivala je zaznamoval koncert Filharmoničnega orkestra milanske Scale z dirigentom Mjung Vun Čungom in violinistko Sajako Šodži ter opera Pogovori karmeličank zagrebške opere HNK; gostili so muzikal Briljantina.

2010

Vrhunec poletja je bilo gostovanje ruskega dirigenta Valerija Gergijeva z matičnim opernim ansamblom iz Sankt Peterburga. Na sklepnem koncertu je nastopil Paco de Lucía.

2012

Jubilejna, 60. izdaja festivala, je ponudila od gledališča, sodobne glasbe, opere, baleta, muzikala do komornih ansamblov in solistov. Festival se je začel s koncertom Dunajskih filharmonikov pod dirigentskim vodstvom sira Simona Rattla. Med vrhunci je bil tudi koncert Michaela Nymana.

2013

Program sta oblikovali dvestoti obletnici rojstva dveh glasbenih velikanov, Giuseppeja Verdija in Richarda Wagnerja. Med vrhunci glasbenih večerov so bili Béjart Ballet iz Lozane, operni solisti Scale, flamenko z Marío Pagés.

2014

Koncert Verdijevega Requiema pod dirigentskim vodstvom slavnega italijanskega dirigenta Riccarda Mutija.