Tiskane izdaje
Matić je v svojem nagovoru poudaril, da je današnji državni praznik posvečen eni najpomembnejših osebnosti slovenske zgodovine. Spomnil je, da je Trubar svoje ljudi nagovarjal z »moji lubi Slovenci«, nam podaril prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku ter nas povezal s tedanjo sodobno Evropo.
»Skupni jezik je med slovenskim ljudstvom okrepil in utrdil zavest o skupni pripadnosti in povezanosti. S tem smo Slovenci pridobili možnost, da iz razdrobljenega ljudstva prerastemo v narod,« je povedal Matić in spomnil, da so slovenski knjižni jezik in prve knjige, tiskane v slovenskem jeziku, povezane tudi z reformacijo, katere 500. obletnico praznujemo letos.
Trubarja slavimo, Turjaški grad pa propada
Matić se je ozrl tudi na trenutno stanje v slovenski kulturi. Kulturo po njegovih besedah žal javnost čedalje pogosteje razume kot strošek in zato predlaga, naj bo prepuščena trgu. »Premalo je zavedanja, da je skrb za kulturo pravzaprav skrb za ohranjanje naroda. Da je to pravzaprav smisel naše samostojnosti in državnosti.«
Opomnil je tudi na pomen Turjaškega gradu, eminentnega kulturnega spomenika v neposredni bližini Trubarjevega rojstnega kraja, ki propada, namesto da bi se razvijal v polni kulturni funkciji. Po Matićevih besedah je lahko primer gradu opomnik, kaj se dogaja s slovensko kulturo. »Nujno je, da po letih krize prevlada spoznanje, da so vlaganja v kulturo nujna,« je dejal in napovedal, da si bodo v zadnji četrtini mandata v DZ prizadevali za to, da kultura končno dobi boljšo materialno osnovo.
Trubar bi zahteval več samozavesti
Zbrane je nagovoril tudi podpredsednik DZ Primož Hainz, ki je prav tako poudaril, da smo se Slovenci kot narod oblikovali s pomočjo kulture in se sprehodil od časov Trubarja prek osamosvojitve in vključitve v EU do danes. Hainz se je v imenu vseh vprašal, kaj bi Trubar povedal o trenutnem stanju.
»Predvsem bi od Slovencev zahteval več samozavesti in manj klečeplazenja pred vsem, kar prihaja iz tujine. Tiste tujine, čeprav EU, ki jo idealiziramo ali celo potvarjamo, da bi sami sebe pokazali v slabši luči. Gotovo bi opozoril tudi na globalizacijo, torej na dejstvo, ki mu ne moremo uiti in ima nekatere velike prednosti, toda samo kultura in znanje sta lahko elementa, na katerih bomo Slovenci obstali ne le kot objekt, pač pa tudi kot narod − subjekt,« je menil Hainz. To so tudi razlogi, zakaj je treba po njegovem kulturo in znanje tudi finančno podpirati.
Program je popestril nastop učencev Glasbene šole Tržič, ki so med drugim izvedli slovensko himno, ljudske pesmi Fse kaj lazi, San se šetao ter Bog daj, pa tudi Orion Jureta Robežnika.
Jabolko navdiha Kozmi Ahačiču in Boštjanu Gorencu - Pižami
V uradu predsednika republike Boruta Pahorja so na državni praznik pripravili dan odprtih vrat, predsednik pa je ob današnjemu dnevu podelil tudi jabolko navdiha jezikoslovcu Kozmi Ahačiču ter prevajalcu, komiku in po novem tudi pisatelju Boštjanu Gorencu - Pižami. Ahačič si je priznanje prislužil za prvi slovnici, ki sta ciljno napisani za osnovnošolce in dijake − Kratkoslovnico in Slovnico na kvadrat, Gorenc pa za prvenec sLOLvenski klasiki 1.
Pahor je na podelitvi priznanj ob današnjem prazniku nagovoril vse Slovence doma in po svetu. Omenil je, da je sicer Trubarjev dan eden bolj pozabljenih praznikov med Slovenci, za katerega mnogi menijo, da poteka oktobra, ne pa na današnji, domnevni dan Trubarjevega rojstva. Poudaril je tako pomen avtorja Katekizma in Abecednika kot tudi drugih reformatorjev, med njimi Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina.
Predsednik je menil, da Slovenci vse prevečkrat pozabljamo, da imamo dolge, močne in slavne korenine: »Slovenci nismo neki prehlajen predmet zgodovine od danes do jutri, ampak smo majhen narod, ki smo z državo postali nacija.« Seveda se je v pol tisočletja od reformacije nabralo tudi kaj, kar nam ne služi kot slaven spomin temveč kot opomin, a kljub temu smemo po Pahorjevih besedah »z nekim optimizmom in samozavestjo in ponosom gledati tudi naprej in prihodnost videti z upanjem, in ne s strahom«.
