Tiskane izdaje
Ko so konec tedna v Ljubljani prej kot ponavadi pritisnili stikalo za prižig predpraznične javne mestne osvetlitve in s tem tudi uradno naznanili vstop v vsakoletni čas potrošništva na višjih oktanih, so se delca tega potrošništva in razpiranja denarnic gotovo nadejali tudi v Antikvariatu Glavan, kjer so prav v tistih trenutkih začenjali svojo dražbo zbirateljskih predmetov, starih knjig in tiskov v okviru Slovenskega knjižnega sejma. Ta dražba je že vrsto let stalnica v okviru sejma.
Zaradi gneče, ki je ob prižigu prednovoletne osvetlitve zajela mesto, se je našel kdo, ki ti je zaupal, da je moral parkirati v Trnovem in jo na dražbo v Cankarjevem domu ucvreti peš, pa tudi njegovih somišljenikov, ki se jim je uspelo prebiti do dvorane Lili Novy v CD, ni manjkalo. Dražbe Antikvariata Glavan so dobro obiskane in tako je bilo tudi tokrat.
V dražbenem katalogu so ponudili 132 lotov, tako rekoč »od Mustra do Mustra«, če povzamemo prvi in zaključni lot, ki sta oba predstavljala deli tega stripovskega mojstra, sicer pa so v izboru znova ponudili izbor knjig, raznih tiskov, razglednic, različnih predmetov in znova tudi kako likovno delo. Dražba je bila uspešna. Po zadnjem Mustrovem izdelku, njegovi podpisani napovedi podlistka Pot v vesolje iz Tedenske tribune iz leta 1954, ki je segla do ne ravno visokih 42 evrov, je štetje pokazalo, da je brez novega lastnika ostalo 45 lotov, to je okoli tretjina.
Pohlin, Plečnik, Šubelj ...
Kaj je seglo najvišje? Tu malu besedishe treh jesikov, trijezični slovar Marka Pohlina iz leta 1781, je pristalo pri 490 evrih, za nekaj manj, 450 evrov, so prodali mapo Iz ljubljanske šole za arhitekturo Jožeta Plečnika, enak znesek so dosegli z zbirko diplom predvojnega politika in diplomata dr. Iva Šublja, po 300 evrov pa sta odštela nova kupca knjige Drushba verniga zhlovéka s' Bogam Andreja Bohinca iz leta 1827 in rokopisa Nekaterih domazhih Arzney, katere so od tega suzhenega arzata Philipa Hequata vkep sbrane poskushene potrjene in nasuetlobo dane iz leta 1837.
Za nekaj nižjo ceno, 290 evrov, so prodali izvod grafike Melanholija Maksima Sedeja, ki krasi katalog slikarjeve zadnje retrospektive v Moderni galeriji, za 280 evrov vezane izvode vseh treh letnikov predvojne revije Ilustracija, za 250 pa, denimo, knjigo Carla Marchesettija Scavi nella necropoli di S. Lucia presso Tolmino o izkopavanjih v Mostu na Soči iz leta 1893.
Gost iz soseske
Med udeleženci dražbe je bilo mogoče znova prepoznati obraze iz Narodne in univerzitetne knjižnice in Narodnega muzeja Slovenije, nepričakovani gost iz Hrvaške pa je bil Marinko Sudac, precej razvpiti zbiralec avantgardnih in neoavantgardnih del s področja Jugoslavije, ki je bil, mimogrede, pred petimi sezonami zaslužen za ponovno srečanje Marka Pogačnika in nekaterih nekdanjih članov skupine OHO v Ljubljani. Predvsem Milenka Matanovića ter Davida Neza, ki sta tedaj za to priložnost prišla iz ZDA.
Sudac, ki v okviru svoje zbirke hrani na tisoče in tisoče dokumentov umetnikov zgodovinskih avantgard in neoavantgard, je pričakovano planil na obe izdaji v katalogu, povezani s skupino OHO. Ducat kartic Matjaža Hanžka iz leta 1968 z izklicno ceno 40 evrov je kupil za končnih 260 evrov, za 185 pa še prvo izdajo Namena pelerine Tomaža Šalamuna iz istega leta – z avtorjevim posvetilom –, ki prav tako spada med edicije OHO in so jo začeli dražiti pri 25 evrih. Če imate doma kak tovrsten spomin na prelomno leto 1968 in čase neoavantgard ter hipijev, torej vedite, da je nemara vrednejši, kot bi pomislili.
Smeha ne plačujemo radi
Ob preletu kataloga si sicer hitro zaznal prisotnost na trgu zelo redko videnih – če sploh kdaj – primerov iz antologije tukajšnje satire in humorja, pri čemer pa nekaterim niso uspeli poiskati novih lastnikov in bralcev. V izboru so bili izvodi revije Bodeča neža iz leta 1914, Kurentov album iz leta 1918 in revije iz drugega letnika Totega lista, objavljene leta 1939, ki so jih uspešno prodali, najstarejši Rogač iz let 1886–88 z izklicno ceno 230 evrov in prvi trije letniki ljubljanskega Pavlihe iz let 1892–1894 z izklicno ceno 230 evrov pa so ostali neprodani vse do konca dražbe, ob katerem je njen voditelj Rok Glavan, ki je pred delom v svojem antikvariatu »obrt pekel« v Trubarjevem, prisotnim zaupal, da je bila ta njegova jubilejna 50. dražba. In požel aplavz.
