Drugačni muzeji: Čevljarski muzej

V osrčju Prekmurja leži občina Turnišče, v kateri deluje Zavod za negospodarske dejavnosti­ Koušta. Nimajo Čevljarskega mostu kot Ljubljančani, imajo pa Čevljarski muzej, v katerem so ohranjene dragocenosti iz preteklosti.

Čevljarski muzej je bil ustanovljen 1979. leta v čast vsem čevljarjem, ki so takrat delovali na tem območju in pomembno vplivali na razvoj kraja. Na nastanek muzeja sta vplivala čevljarski ceh pa tudi industrija obutve Planika, beremo na spletni strani. Muzej je postavljen v pravi prekmurski hiši, pokriti s slamo. V prav takšnih hišah so imeli nekoč čevljarji svoje delavnice, ki niso bile namenjene le opravljanju čevljarske dejavnosti, saj se je v hiši zadrževala vsa družina, v tem prostoru so jedli in spali. Razporeditev in ureditev hiše je bila podobna, kot jo predstavlja muzej.

Hiša je razdeljena na dva dela. Največji prostor je delavnica, v njem so različni pripomočki, s katerimi so si čevljarji pomagali pri izdelavi čevljev (kopita, kože, stroji za izdelavo luknjic, stroji za šivanje, kladiva, takšni in drugačni žeblji in še veliko drugega). Tu je tudi majhna čevljarska kuhinja z zidanim štedilnikom in krušno pečjo. Posoda, ki so jo uporabljali, je bila lončena in lesena.

Drugi prostor je dnevni, v katerem so jedli in spali. Opremljen je z mizo in kotno klopjo, nad mizo je križ oziroma razpelo – čevljarska družina je bila zelo verna, pred vsakim obrokom so morali obvezno moliti. Omara, ki je srednje velikosti, je služila za shranjevanje živil, v skrinji so shranjevali obleke. Na mizi je prt iz konoplje, klop pa ­pokriva laneni prt.

Čevlje so izdelovali po meri in naročilu tako, da so najprej narisali­ skice na papir, te pa prerisali na usnje, iz katerega so izrezali posamezne sestavne dele in jih sešili. Da bi čevelj dobil želeno obliko, so ga morali dati na kopito, na koncu pa so čevlju dodali še podplat. Ves material so si priskrbeli sami. Delali so predvsem iz svinjske kože, tudi kopita, ki so bila različnih velikosti in oblik, so naredili sami.

Čevlje so prodajali na sejmih, ki so bili tudi zelo oddaljeni. Čez rame so si dali leseni drog in nanj naložili čevlje, kasneje so začeli uporabljati kolesa in velike košare, še kasneje pa konjsko vprego. Z zaslužkom od prodaje so na poti domov kupili material za izdelavo novih čevljev.

Muzej si lahko ogledate kadarkoli. Če pridete individualno, je na vratih številka Zavoda Koušta (02/ 573 50 40). Z velikim veseljem bodo prišli in predstavili muzej. Večinoma imajo napovedane skupine iz vse Slovenije pa tudi iz drugih držav. Muzej je predstavljen na spletni strani Zavoda Koušta Turnišče.