Tiskane izdaje
Že stoletje velja za enega najpomembnejših likovnih izdelkov zgodnje kamene dobe v Evropi, časa, oddaljenega okoli 30.000 let, in četudi meri v višino le 11,1 centimetra, ji v prazgodovini starega kontinenta pripada neprecenljivo mesto.
Vanjo se je – po imenu avstrijske vasi, v bližini katere so jo leta 1908 odkrili – zapisala z imenom Willendorfska Venera.
Danes predstavlja enega najznamenitejših predmetov dunajskega prirodoslovnega muzeja in enega temeljnih kamnov človeškega likovnega izraza, v domačem okolju pa so ji na točki odkritja postavili celo monumentalen spomenik.
»Neprimerna vsebina«
Zaradi izpostavljenih delov telesa, povezanih s plodnostjo in rojstvom, jo tradicionalno interpretirajo kot boginjo plodnosti, pri spletnem gigantu Facebooku pa imajo, kaže, precej bujnejšo domišljijo in ji pripisujejo še kaj drugega. Kot piše The Art Newspaper, se je znameniti kipec znašel na seznamu umetniških predmetov, izbrisanih s tega družbenega omrežja. Podobo kipca je objavila Laura Ghianda, kljub štirim pritožbam pa je obveljala Facebookova zadnja beseda. Objava legendarnega kipca je »neprimerna vsebina«.
Ko je avtorica objave – znova na facebooku – objavila še odločitev o cenzuri, so njen zapis delili tisoči, prišla je tudi do dunajskega muzeja, v katerem se je poučevanja internetnih puritancev s sedežem v Kaliforniji lotil celo njegov direktor Christian Köberl.
»Glede golote te figure nismo nikoli zabeležili nobene pritožbe obiskovalcev. Nobenega razloga ni [...] za prekrivanje ali zakrivanje golote Willendorfske Venere, ne v muzeju ne na družbenih omrežjih,« je zapisal.
