Tiskane izdaje
Ravne na Koroškem – V muzejskem razstavišču Na gradu bodo drevi ob 18. uri odprli stalno razstavo z naslovom Forma viva Ravne na Koroškem, s katero Koroški pokrajinski muzej zaokroža aktivnosti ob petdesetletnici kiparskega simpozija forma viva in začenja prenovo muzejskih zbirk v muzejskem razstavišču.
»Galerija Forma viva Ravne, kot smo simbolično imenovali del pritličnega prostora v grajskem muzejskem razstavišču, prikazuje snovanje in razvoj zbirke skulptur mednarodnih avtorjev od prvega simpozija leta 1964 do simpozija pred dvema letoma in s pregledno postavitvijo pušča prostor vsem nadaljnjim ravenskim kiparskim simpozijem Forme vive,« je povedala Aleksandra Čas, kustosinja v Koroškem pokrajinskem muzeju. Na razstavi bodo predstavili vseh 36 skulptur, ki so jih umetniki iz vsega sveta oblikovali iz ravenskega jekla in jih umestili v urbani ambientalni prostor Raven, Prevalj, Mežice in Črne na Koroškem.
Skulpture so v dobri kondiciji, saj muzej zadnja leta sistematično skrbi zanje. V polstoletnem obdobju se je sled izgubila le za dvema; prostorsko inštalacijo domače avtorice Rene Rusjan, ki je bila postavljena na pošti, odkoder so jo začasno prestavili v železarno, od tam pa se ni več vrnila ter trikotno skulpturo Waldemarja D'Oreya, ki je poniknila med preurejanjem zelenih površin v stanovanjski soseski Čečovje.
»Ravenska zbirka skulptur na prostem je bila zasnovana kot del nacionalne kulturne manifestacije Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva, ki je bila koncipirana kot blagovna znamka državnega pomena. Prva kiparska simpozija sta bila leta 1961 v Kostanjevici na Krki (les) in Seči pri Portorožu (kamen), nato leta 1964 na Ravnah na Koroškem (jeklo) in leta 1967 v Mariboru (beton). Na Ravnah na Koroškem se je v pol stoletja (1964-2014) oblikovalo devet kiparskih simpozijev,« je povedala Aleksandra Čas.
Ravenska forma viva je prva stalna zbirka jeklenih skulptur večjih dimenzij na prostem, ki si jo je mogoče ogledati preko spletne aplikacije (www.fvr.si), pri tem pa uporabiti virtualno navigacijo pametnega telefona. "Tej edinstveni zbirki jeklenih skulptur na prostem lahko namenite več časa in si privoščite tudi urbani piknik s kulinarično »culo«," je dodala Časova. Cula je nastala v sodelovanju s študenti oddelka za tekstilstvo Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani. V njej ni prostor le za malico, temveč tudi za zloženko o formi vivi ter igro Spomin, ki služi promociji ravenskih jeklarskih skulptur.
Marko Košan, avtor retrospektivnega kataloga o ravenski formi vivi, pravi, da so bila umetniška srečevanja v šestdesetih letih izjemno dragocena za domače umetnike, ki takrat niso veliko potovali. Tuji umetniki so bili atrakcija tudi za domačine. Japonec Jo Oda je na Ravne pripotoval z ženo. Tri tedne sta z ladjo potrebovala za pot v Evropo in na Koroškem ostala približno mesec dni. Umetniki so svoje skulpture izdelovali s pomočjo ravenskih železarjev. Varilci in kovači, ki so bili vključeni v projekte, so bili nad izdelki navdušeni. Po mnenju Marka Košana je material in razmere za delo najbolj izkoristil Matjaž Počivavšek, ki je v ravenski kovačnici iz jeklenih ingotov izdelal več kot deset ton težko skulpturo Brez naslova.
Ravenska forma viva je imela dolgo sušno obdobje. Kar devetnajst let je minilo, ko so leta 2008 na Ravnah znova pripravili simpozij in nanj povabili Italijana Graziana Pompilija ter domače umetnike Romana Makšeta, Boštjana Drinovca in Primoža Oberžana. Po njihovi zaslugi ima Ravne Pompilijevo Zlato hišo, Sonični oblak (Drinovec, Oberžan) ter Makšetovo Od tod do tod.
Jeklene skulpture so ljudje v Mežiški dolini že zdavnaj vzeli za svoje. Številne so dobile ljudska imena: Hoskinovo so poimenovali letalo, Tihčevi rečejo Monštranca, Basaldellov kip jih spominja na radar, Yoshikawovi skulpturi na Janečah pa rečejo Polž ... O formi vivi na Ravnah govorijo že najmlajši v vrtcu.
