Tiskane izdaje
G. W. F. Hegel (1770 - 1831) velja za eno najbolj kontroverznih figur v zgodovini filozofije. Skupaj s Kantom, Fichtejem in Schellingom ga umeščamo v nemško klasično filozofijo konca 18. in prvih desetletij 19. stoletja.
Velik del filozofskih preokupacij, ki je sledil Heglovi smrti; od Marxa, Nietzscheja, Heideggra, vključno z živahno francosko teoretsko sceno po drugi svetovni vojni, je nastalo v polemiki s Heglom. Še največ zgražanja je pri filozofih različnih provenienc zbujal s konceptom Absolutne vednosti v njegovi Fenomenologiji duha, v katerega so mnogi filozofi in teoretiki - ne da bi se zares poglobili v to, kaj dejansko z njo Hegel misli - projecirali predvsem svoje lastne fantazme o ideji dozdevno popolne vednosti.
»Aufhebung je mednarodno heglovsko združenje, katerega nedavna ustanovitev je naposled uresničila tisočletne sanje generacij in generacij filozofov, znanstvenikov, umetnikov in sploh vseh ljudi duha,« novo društvo predstavljajo njegovi pobudniki in ustanovitelji; trije filozofi mlajše generacije: Gregor Moder, Mirt Komel in Jurij Simoniti. In pojasnjujejo: »Posvečeno je ne le študiju Heglove filozofije, ampak tudi in predvsem razvoju njenih sodobnih implikacij na področjih umetnosti, kulture, politike, filozofije in znanosti.«
V Sloveniji ima Hegel predvsem po zaslugi teoretske psihoanalize že dolgo časa pravico do bivanja. Eden od teh je Mladen Dolar, ki je Heglovo filozofijo predaval na ljubljanski Filozofski fakulteti in pred leti izdal delo Heglova Fenomenologije duha in Samozavedanje, ki je kompleksni Heglov univerzum približal tako študentom filozofije kot laični javnosti. Danes bo v Atriju ZRC SAZU, ob 17. uri, za ljubitelje Hegla ali za morebitne heglovske skepitke spregovoril še o enem njegovem intrigantnem konceptu, namreč o niču. Natančneje, naslov njegovega predavanja se glasi Od niča prek niča k niču.
