Tiskane izdaje
Izdajo prevoda bodo danes predali predsednici Nacionalnega sveta za kulturo Uršuli Cetinski, varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer, direktorici urada vlade za komuniciranje Kristini Plavšak Krajnc in članici odbora za kulturo v državnem zboru Violeti Tomić. Prevod deklaracije je prosto dostopen tudi na spletni strani centra.
Splošno deklaracijo o kulturni raznolikosti je sprejela generalna konferenca Unesca leta 2001. Sprejeta je bila soglasno, in sicer v zelo neobičajnem kontekstu. Prišla je po dogodkih 11. septembra 2001 in je tako ponujala priložnost, da države znova potrdijo svoje prepričanje, da je medkulturni dialog najboljše jamstvo za mir, in da v celoti zavrnejo teorijo neizbežnega spopada med kulturami in civilizacijami, je v predgovoru deklaracije zapisal Koičiro Matsura, generalni direktor Unesca med letoma 1999 in 2009.
Kulturna raznolikost kot živi zaklad
»Deklaracija si prizadeva tako za ohranitev kulturne raznolikosti kot živega in posledično obnovljivega zaklada, ki ga ne smemo dojemati kot nespremenljivo dediščino, ampak kot proces, ki zagotavlja preživetje človeštva, kot za preprečevanje segregacije in fundamentalizma, ki bi, v imenu kulturnih razlik, te razlike določil za svete in tako nasprotoval sporočilu splošne deklaracije človekovih pravic,« je še dodal Matsura.
Splošna deklaracija sicer navaja, da mora vsak posameznik poleg drugačnosti v vseh njenih oblikah priznati tudi pluralnost svoje lastne identitete znotraj družb, ki so same pluralne. »Samo na ta način je mogoče ohraniti kulturno raznolikost kot prilagodljiv proces in kot zmožnost za izražanje, ustvarjanje in inovativnost,« je še navedeno v predgovoru.
Deklaracija o kulturni raznolikosti se dotika področij identitete, raznolikosti in pluralizma, kulturne raznolikosti in človekovih pravic ter mednarodne solidarnosti. Določene so tudi smernice akcijskega načrta za izvajanje deklaracije. Dokument sicer o kulturni raznolikosti pravi, da je »za človeštvo enako potrebna, kot je za naravo potrebna biološka raznovrstnost«.
V Ekseni verjamejo, da je kulturna raznolikost v teh časih enako pomembna, kot je bila leta 2001 ob sprejetju deklaracije, in da še posebej v kontekstu trenutnih družbenih razmer nosi pomembno sporočilo za vse, so še zapisali.
V okviru projekta Mi smo za strpnost, ki ga izvajajo skupaj z Društvom Eksena, so leta 2015 v slovenski jezik prevedli tudi Unescovo Deklaracijo o načelih strpnosti, ki so jo sprejeli leta 1995 v Parizu.
