Kako blizu je kulturni evro

Ljubljana – Zoran Poznič je včeraj prevzel posle ministra za kulturo. Sodeč po besedah, ki jih je izrekel, preden je prejel ključe pisarne na Maistrovi, ima na vrhu kupa dokumentov na novi delovni mizi tudi predlog zakona o kulturnem evru. Ta kulturi v prihodnjih letih obljublja 122,6 milijona evrov, po Pozničevih besedah bo lahko popolnoma operativen do poletja.

Bo res? Včeraj na ministrstvu za kulturo na vprašanja o zakonu o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi, kot je uradna oznaka zakona o kulturnem evru, niso podali konkretnejših odgovorov, le to, da je osnutek v medresorskem usklajevanju, da je ena od prioritet iz koalicijske zaveze in da ji bo kot taki glede uresničevanja sledil tudi Poznič.

Novi minister za kulturo, ki ga je minuli petek v državnem zboru potrdilo 47 poslancev, proti jih je bilo 19, je sprejetje tega zakona kot eno od prioritet mandata izpostavljal že kot kandidat, prav tako tudi sprejetje novega nacionalnega programa za kulturo, reševanje konfliktov na ministrstvu in vprašanja medijev, nevladnikov ter samozaposlenih, kar vse na Maistrovi sodi med zimzelene leitmotive.

»Zakon o kulturnem evru je v resnici pripravljen. Potrebne so še drobne redakcijske spremembe, vsebinsko se v ta zakon ne bo več posegalo, ker je popolnoma usklajen. Tako pričakujem, da bo spet lahko šel v postopek že na naslednji seji parlamenta. Do poletja bi ta zakon lahko bil popolnoma operativen,« je pred tednom povedal na seji odbora za kulturo državnega zbora, ki mu je potem kot kandidatu prižgal zeleno luč.


 

V proceduri od lani

Predlog zakona so poslanci SMC s podporo poslanske skupine SD in poslancema Desusa v parlamentarno proceduro vložili malo pred lanskim kulturnim praznikom. Tako je Poznič za Tonetom Peršakom in Dejanom Prešičkom tretji minister z osnutkom predloga na pisalni mizi, odkar je ta v proceduri, sicer pa je predlog neuspešno v usklajevanje poslala že Julijana Bizjak Mlakar. Zadnji takšen slovenski zakon, tretji o kulturnem evru, je prenehal delovati leta 2013 (med letoma 1999 in 2013 je kulturi prinesel dodatnih 95 milijonov evrov), naslednji zakon pa leta 2014 zaradi vladnih varčevalnih ukrepov niso sprejeli. Prvega so sicer, ne o kulturnem evru, ampak še tolarju, sprejeli leta 1998.

Januarja potrjeni rebalans proračuna za leto 2019 je kulturi prinesel dodatnih 30,4 milijona evrov, skupaj 193,3 milijona evrov, kar je prvič po letu 2012, da znaša znotraj državnega proračuna delež za kulturo 1,9 odstotka. Kaj bi k letnim proračunom dodalo sprejetje novega zakona? Leta 2020 9,3 milijona evrov, leta 2021 12,9, leta 2022 21,4, leta 2023 22,3, leta 2024 spet 22,3, leta 2025 22,8 in leta 2026 11,3 milijona evrov.

Za uresničitev programov iz predloga bo v proračunih v obdobju od leta 2020 do leta 2026 treba zagotoviti dodatna proračunska oziroma druga javnofinančna sredstva v skupni vrednosti 122,6 milijona evrov, a iz kratkega odgovora z ministrstva za kulturo o medresorskem usklajevanju je razvidno, da o dogovoru z ministrstvom za finance še ni mogoče govoriti.

Minister Poznič včeraj za vprašanja ni bil dostopen, kot je povedal v preteklosti, zakon ne bi omogočil le gašenja požarov na področju infrastrukture in nujnih ukrepov, ampak tudi reševanje drugih »razvpitih primerov«, med katerimi je digitalizacija kulturne dediščine. »Moramo sprožiti postopek digitalizacije slovenske besede, digitaliziranja kulturne dediščine s področja plesa, filma, ker v filmu zelo zaostajamo in smo zdaj že tako daleč, da vsak dan lahko trepetamo, kdaj se nam bo zgodila kakšna izguba zgodovinsko zelo pomembnih trakov, stvari za slovensko kulturo.«