Tiskane izdaje
Grad Khislstein, okoli polovico tisočletja star reprezentančen dvorec sredi Kranja, ki nosi ime po vplivni rodbini Khisl iz protestantskih časov, bo od danes ob stalni zbirki ponujal tudi vsebino bistveno mlajšega datuma.
V Gorenjskem muzeju, ki ima v dvorcu urejene razstavne prostore, bodo odprli osrednjo letošnjo razstavo Gospodje in tovariši – kapitalistični in socialistični razcvet Kranja 1920–1980, na kateri obljubljajo – to nakazuje že naslovni razcvet – prikaz gospodarskega razvoja mesta po obeh svetovnih vojnah. Izjemnega, kot zapišejo, razvoja, ki je izstopal tudi v slovenskem merilu. Poudarek bo na dveh vrhuncih v 20. stoletju: v obdobju 20–30. let in v obdobju 50–70. let. Temelj tega je predstavljala industrija.
Predstavili bodo razvoj industrijskih podjetij, njihovo usodo v prvi Jugoslaviji, pod nemško okupacijo in v drugi Jugoslaviji. Kot zapišejo, je intenzivna industrializacija močno spremenila podobo mesta, strukturo njegovega prebivalstva, način življenja in vrednote. Z gospodarsko rastjo so bili povezani priseljevanje številnih delavcev iz Slovenije in Jugoslavije, socialno razslojevanje in urbanistični razvoj.
Življenje v mestu in odnose v družbi so pred drugo svetovno vojno uravnavale meščanska podjetnost, vrednote in omika, ki so jih po vojni preplavila socialistična gesla in gospodarjenje v samoupravljanju.
Na razstavi bodo predstavili tudi izbrane zgodbe posameznikov in družin, ki so v obeh obravnavanih obdobjih izstopali kot predstavniki političnih in gospodarskih elit. Z življenjskimi zgodbami predvojnega župana Cirila Pirca, podjetnika Franja Sirca, političnega funkcionarja Franca Puharja, socialističnega direktorja Franca Omana in kritka komunističnih ekonomij Ljuba Sirca pa se bodo pridružili tudi projektu Pot domov Muzeja novejše zgodovine Slovenije.
