Tiskane izdaje
»To je priložnost, ko morajo predvsem politiki prisluhniti. Veseli me, da se je izreklo veliko krepkih besed,« je državno proslavo komentiral pesnik Marko Kravos. S tem ni mislil na praznično poslanico predsednika vlade Mira Cerarja, v kateri se je v imenu državljank in državljanov zahvalil vsem ustvarjalkam in ustvarjalcem slovenske kulture, ker je njihovo delo »plemenit navdih za naša življenja«, ampak na govor Vinka Möderndorferja.
V besedilu, ki ga je naslovil Dolina šentflorjanska, pozdravljena! ali Kaj bi nas danes vprašal Ivan Cankar?, se je Möderndorfer dotaknil različnih problematik, ki določajo današnjo slovensko kulturo in odnos javnosti in politike do umetnosti. Ko je pogledal po stoletju od smrti Ivana Cankarja do danes, je ugotovil: »Svet se je spremenil samo toliko, da je človek v 21. stoletju izgubil večino težko pridobljenih pravic, izborjenih v minulem 20. stoletju. In s položajem umetnosti v družbi je enako.«
Cankarjanska vprašanja o odnosu do kulture
Živimo namreč v družbi, ki bolj ceni tiste, ki prodajajo, kot tiste, ki ustvarjajo, je dodal: »Ljudi v tej deželi je sram za Slovenijo, saj zelo dobro vedo, kakšno prihodnost ima država, v kateri stradajo doktorji filozofije, pesniki, prevajalci ... /.../ Slovenija je majhna dežela, malo nas je, zato bi morali in lahko bi poskrbeli drug za drugega. Politiki pa bi morali biti na čelu te skrbi. Zato smo jim dali svoj glas. Tudi vzamemo jim ga lahko,« je še povedal Möderndorfer.
Na večeru, ki je pripadel lavreatom, snemalcu Marku Brdarju, igralcu Mateju Pucu, dramatičarki Simoni Semenič, koreografinji Valentini Turcu, fotografu Borisu Gaberščiku in intermedijski umetnici Maji Smrekar, sta besedo dobila tudi oba dobitnika Prešernove nagrade. Boris A. Novak je v nagovoru ugotovil: »Najboljši način, da - popoln sadist, ki bi lahko bral cele ure - izrazim svojo hvaležnost ob Prešernovi nagradi, je, da vam kaj preberem.« To je storil s kratkim izborom iz svoje poezije, Janez Mejač pa je povedal: »To priznanje mi kljub osmim križem zbuja tako zadovoljstvo, da bi morda laže zaplesal kot spregovoril.« O upoštevanosti slovenskega baleta Mejač ni bil ravno vzhičen, od podeljenih več kot devetstotih nagrad si jih je slovenska plesna umetnost priplesala le »nekaj več, kot je prstov na rokah in nogah«.
Dragan Živadinov, pobudnik nedavnega žepnega posvetovalnega referenduma o usodi slovenske zastave, ki jo je astronavt Ronald Šega odnesel na misijo raketoplana Columbia, je medijem po proslavi ob spomeniku Ivanu Cankarju, ki sta ga varovala najmanj dva para policistk, oznanil: »Prve slovenske zastave, ki je bila v realnem vesolju, ni več na teritoriju Republike Slovenije. Predal sem jo v hrambo zavednim Slovencem v tujini. Ti jo bodo varovali toliko časa, dokler se nasilje nad umetnostjo v Republiki Sloveniji ne bo končalo.«
Prve slovenske zastave, ki je bila v realnem vesolju, Dragan Živadinov ni zažgal, temveč jo je predal v hrambo »zavednim Slovencem v tujini«. Foto: Uroš Hočevar/Delo
Včerajšnjega sprejema za nagrajence v predsedniški palači - predsednika Boruta Pahorja sta spremljala minister za kulturo Tone Peršak in Vinko Möderndorfer - sta se po poročanju STA od dobitnikov Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada udeležila le Valentina Turcu in Janez Mejač.
Dobro obiskane nepreštevne kulturne prireditveNekaj upanja pa vzbuja včerajšnja odlična obiskanost kulturnih hramov. »Lani smo večji obisk kot sicer po obnovi pričakovali, a letošnji je nad pričakovanji. Našteli smo 9500 obiskovalcev, kar je precej več kot običajno. Vesela sem, da je prišlo veliko družin in mladih,« je povedala direktorica Narodne galerije Barbara Jaki.
Polne so bile tudi druge kulturne ustanove in prireditve po večjih mestih: v Ljubljani pred Prešernovim spomenikom, Kranju, Mariboru na Grajskem trgu in v Novi Gorici na Bevkovem trgu so s Prešernovimi pesmimi in odlomki Cankarjevih del tradicionalno nastopili dramski umetniki. Gneča je bila na Prešernovem semnju v Kranju, nič drugače ni bilo v Vrbi, kamor so prišli mnogi peš. Nagovorila jih je predsednica Slovenskega centra Pen Ifigenija Simonović.
Največja slovenska knjigarna, ljubljanski Konzorcij, je bila v nasprotju s tradicijo zaprta, v Mladinski knjigi Trgovini so pojasnili, da so spoštovali dogovor znotraj trgovinske dejavnosti, da delodajalec delavca ne sme razporediti na delo ob dneh, ki so določeni kot dela prosti. V knjigarni Sanje je včeraj knjige tako prodajal kar lastnik Rok Zavrtanik z družinskimi člani.
