Tiskane izdaje
Ljubljana – Dobiti nagrado, bi lahko domnevali, je za umetnika vedno dobro in lepo. Ali pa tudi ne: kako izplačati nagrado, o tem se kljub jasnosti pravil igre mnenja izplačevalcev razlikujejo, kakor se razlikujejo tudi položaji nagrajencev, ti pa se nagrade včasih celo bojijo, saj lahko pomeni finančne težave.
O prvi zadevi, izplačilu, je na prvi pogled vse jasno, na finančni upravi pravijo takole: »Če je umetnik, obdavčen z davkom od dohodka iz dejavnosti, potem nagrada pomeni prihodek in se obdavči v davčnem obračunu, izplačana pa je v 'bruto' znesku. Če pa umetnik nima registrirane dejavnosti, izplačevalec ob izplačilu opravi davčni odtegljaj ob samem izplačilu, tako da umetnik dobi 'neto' znesek. Po zakonu o dohodnini so obdavčeni vsi dohodki, razen če so izrecno navedeni kot neobdavčeni ali oproščeni plačila dohodnine.« Tako, na primer, ravna računovodstvo Dela pri izplačevanju nagrade kresnik in odvede akontacijo dohodnine. Lanski dobitnik kresnika Davorin Lenko je od 5000 evrov na računu videl znesek 3750, ker pa je bil to njegov edini prihodek (sicer nastopa kot s. p.), mu je dohodninska odločba prisodila še preostanek. Prevajalec Borut Kraševec, Sovretov nagrajenec, pa pravi: »Izplačano sem dobil celotno nagrado. To sem potem konec marca prijavil skupaj z drugimi avtorskimi honorarji in od tega celotnega zneska plačujem davek, tako kot vsi samostojni ustvarjalci. Skratka, obravnaval sem jo kot navaden avtorski honorar. Morda bi moral prijaviti kako drugače, ne vem, do zdaj mi z davčnega urada še niso sporočili, da bi bilo kaj narobe. Bomo videli v nadaljevanju.«
Umetnike in druge pred zmanjševanjem nagrade sicer varuje 107. člen zakona o dohodnini, ki med predmeti obdavčitve v okviru drugih dohodkov določa oprostitve, a le, če izpolnjujejo pogoje: izplačati jih mora država, samoupravna lokalna skupnost ali ustanova, ki ni povezana oseba, ali sedanji, prejšnji ali bodoči delodajalec prejemnika ali osebe, ki je povezana s prejemnikom, izplačilo ne sme biti redni dohodek ali za dohodek za opravljeno delo oziroma storitev, prejemnik nagrade ali priznanja pa mora biti izbran kot nagrajenec brez lastne aktivnosti oziroma udeležbe pri prijavi na razpis oziroma v postopku izbora nagrajenca.
Zdravko Kafol iz Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev na gospodarski zbornici zagovarja preprostejši postopek: če že izplačevalec ve, da gre za denarno nagrado, za katero nagrajenec ni sam 'kriv', da jo je dobil, je smiselno nakazilo bruto zneska nagrade. Tako, pravijo v službi za odnose z javnostjo na ministrstvu za kulturo, poteka tudi izplačevanje Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada.
Ko je podelitev nagrade mimo, za marsikaterega umetnika nastopi čas računanja: če ima slengovsko imenovani »status«, torej pravico do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter obvezno zdravstveno zavarovanje iz proračuna, ne sme preseči dohodkovnega cenzusa, ki ga za vsako leto posebej določa uredba o samozaposlenih v kulturi. Cenzus se določi na podlagi triletnega povprečja plače v javnem sektorju, določene za 35. plačni razred, preračunanega na letno raven, pravico do njega pa v očeh države prinese umetnikov izjemen kulturni prispevek ali pa ga je zaradi kadrovskih potreb v kulturi treba posebej podpirati. Pri ugotavljanju dohodkovnega cenzusa za posamezno leto se umetniku med drugimi ne upoštevajo zneski dohodkov, ki jih je samozaposleni prejel iz delovnih štipendij in kulturnih žepnin ministrstva, Javne agencije za knjigo, delovnih štipendij iz knjižničnega nadomestila ter drugih primerljivih umetniških štipendij in jih podeljujejo domače ali tuje organizacije, ter dohodki iz nagrad v kulturi, ki so vključeni v davčnih odločbah oziroma obračunih. Če samozaposleni s pravico do plačila prispevkov iz državnega proračuna preseže višino dohodka, ki velja za drugo najnižjo zavarovalno osnovo, po kateri mu prispevke plačuje ministrstvo za kulturo, si mora prispevke sam doplačevati. K temu ga pozove davčna uprava.
