Koliko denarja na trgu zaslužijo javni kulturni zavodi?

Letna sredstva: slovenske kulturno-umetniške hiše razpolagajo z majhnim deležem lastnih sredstev, vendar je ta z leti večji.

Objavljeno
10. september 2014 23.25
Ljubljana 23.3.2012, foto: Tomi Lombar
Jelka Šutej Adamič, kultura
Jelka Šutej Adamič, kultura

Ljubljana – Koliko denarja na trgu zaslužijo javni kulturni zavodi? V času, ko država tudi od javne kulturne scene pričakuje vse več lastnih prihodkov, je dialog med financerji in prejemniki karikirano takšen: »Pokaži, kako trdo služiš, pa boš iz državne malhe dobil nekaj več.«

Šalo na stran. Nekaj največjih slovenskih ustanov smo vprašali, kolikšna so njihova lastna sredstva, tako imenovani lastni prihodki ali tudi nejavna sredstva, kakor so jih nekateri imenovali. Poklicali smo glasbene, gledališke in muzejsko-galerijske ustanove.

V Slovenski filharmoniji se radi pohvalijo z višino lastnih sredstev. Pri programskih stroških jih navajajo kar 54,7 odstotka, pri splošnih stroških je lastni delež 33,85-odstoten, pri stroških projektov (gostovanja doma in v tujini) in za investicije, to je vlaganja v osnovna sredstva, pa so lastna sredstva pravzaprav stoodstotna. Za leto 2013 so imeli za program skupaj 982.651 evrov (od tega so 445.150 evrov dobili od ministrstva MzK, preostalo so lastni stroški), splošnih stroškov je bilo 394.682 evrov (MzK 261.077 evrov, preostalo lastni stroški), stroški projektov (gostovanja doma in v tujini) pa so znašali skupaj 153.677 evrov. Slovenska filharmonija pridobiva prihodke s prodajo vstopnic in abonmajev, z gostovanji doma in v tujini, snemanji in koprodukcijami, oddajo dvoran SF in prodajo CD-plošč. Donatorjev in sponzorjev zaradi težkega položaja na trgu nimajo.

Po osnovni odločbi je ministrstvo za kulturo za celotno delovanje Narodne galerije leta 2013 namenilo dober milijon in pol evrov, od tega za stroške dela (plače) 789.180 evrov, za splošne stroške delovanja 500.045, za programske materialne stroške 223.250 in za odkupe umetnin 30.000 evrov.

Lastnih sredstev so imeli za dobrih osem odstotkov ali 149.371 evrov. Donacije umetnin v ta odstotek niso vštete. Lastna sredstva izvirajo iz javne službe (vstopnine, članarine, prodaja publikacij NG, reprodukcije) in s trga (oddaja prostorov za prireditve, komisijska prodaja, sponzorska sredstva). Vlagajo jih v najnujnejše investicijsko vzdrževanje in opremo, saj za leto 2013 za ta namen niso dobili nobenih sredstev iz proračuna. Del lastnih sredstev lahko namenijo tudi odkupu dediščine.

Pri pridobivanju lastnih sredstev so v precej posebnem položaju zaradi prenove matične palače – imajo manj razstav, manj prireditev in manj najemnikov –, kljub temu z velikimi napori vseh članov kolektiva odstotek lastnega prihodka počasi povečujejo, tako bodo letos dosegli 9,41 odstotka, kar razumejo kot velik uspeh.

Leta 2014 bo proračun znašal za celotno dejavnost Cankarjevega doma dobrih osem milijonov evrov in pol, od tega bo MzK financiralo 59 odstotkov, preostalih 41 odstotkov pa bodo financirali iz lastnih sredstev, torej neproračunskih sredstev; pridobivajo jih od vstopnic, pokroviteljev, donatorjev, prihodkov od kongresno-komercialne dejavnosti in iz nekaterih drugih virov.

V Narodnem muzeju ustvarijo za približno 15 odstotkov lastnih sredstev, pridobijo jih z vstopninami, prodajo v muzejski trgovini, prireditvami (na primer rojstnodnevne zabave) in najemi prostorov, ki pa se v zadnjem času hitro zmanjšujejo.

Po podatkih letnega poročila Slovenskega narodnega gledališča Maribor – Drame, Opere, Baleta, Festivala Borštnikovo srečanje – za leto 2013 predstavljajo deleže prihodkov: 85 odstotkov MzK (plače in programska sredstva), en odstotek Mestna občina Maribor, en odstotek Evropski socialni sklad in 13 odstotkov prihodki iz nejavnih (lastnih) virov. Leta 2013 so prihodki iz nejavnih virov v denarju znašali 1.580.000 evrov, kar je toliko, kot jim MzK nameni za programska sredstva.

Prihodki tudi iz evropskih projektov in tujih donacij

Leta 2014 je v Moderni galeriji načrtovanih 1.859.435 evrov prihodkov, od tega 1.655.885 evrov iz javnih financ (plače, obratovalni stroški, odkupi in program). Za program vseh oddelkov MzK namenja 255.000 evrov oziroma od tega 165.900 evrov za razstavni del programa obeh muzejev (MG in MSUM).

Lastnih sredstev oziroma prihodkov imajo 184.550 evrov in v večini jih namenjajo izvedbi razstavnega programa, kar pomeni, da znaša delež lastnih sredstev pri razstavnem programu letos okoli 50 odstotkov. Lastna sredstva se z leti povečujejo. Leta 2013 so znašala 169.000 evrov, leta 2014 pa so v višini 184.550 evrov. Trend je torej nasproten prihodkom iz javnih financ, ki se z vsakim letom zmanjšujejo, pojasnjujejo v Moderni galeriji. Nedržavna sredstva so delno prihodki iz lastne dejavnosti (vstopnina, najemi, prodaja v knjigarnah), vse večji delež v zadnjih letih pa so prihodki iz evropskih projektov ter donacije tujih skladov.

Glede na obračunavanje po načelu nastanka poslovnega dogodka so imeli v ljubljanski Drami SNG leta 2013 prihodek v višini 5.564.229 evrov, od tega znašajo proračunska sredstva 82,1 odstotka, prihodki za sofinanciranje projekta iz sredstev evropskega socialnega sklada 1,2 odstotka, lastnih prihodkov pa je 15,9 odstotka; malo manj kot odstotek so sredstva pod razno. Povedali so nam še, da bo letos delež lastnih prihodkov nekoliko višji, ker so se proračunski viri v primerjavi z letom 2013 znižali (za stroške dela in splošne stroške poslovanja za en odstotek in za programske stroške za tri odstotke).

Natančen razrez lastnih sredstev je v ljubljanski operni in baletni hiši 11,01 odstotka. Večino pridobijo s prodajo vstopnic in abonmajev, nekaj pa tudi od najemnin in sponzorjev, ki so večinoma slovenska podjetja.