Ljubljana – Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) pripravljajo nov zakon, ki bo urejal delovanje kolektivnih organizacij za zaščito avtorskih pravic. Osnutek predloga Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) bo v javni razpravi do 30. septembra, po sprejetju pa naj bi začel veljati do 10. aprila prihodnje leto.
Na ministrstvu so se lotili urejanja vmesnega člena med lastniki avtorskih pravic in uporabniki, se pravi kolektivnih organizacij za zaščito avtorskih in sorodnih pravic, kar je bilo do zdaj urejeno v zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP). Namen novega zakona o kolektivnih organizacijah za zaščito avtorskih pravic je zagotoviti preglednost njihovega poslovanja, njihovo boljše upravljanje in delovanje ter učinkovitejšo zaščito imetnikov avtorskih pravic.
Gre pa tudi za zakonsko prilagajanje evropski direktivi, ki je bila sprejeta 26. februarja, kakor tudi izdajanju licenc za pravice za uporabo glasbenih del na spletu za več držav skupaj na notranjem trgu EU, je povedal minister Zdravko Počivavšek.
Na današnji predstavitvi osnutka predloga zakona so na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo povedali, da hočejo s tem zakonom poudariti imetnika pravic, ki bo po novem imel možnost izbrati med kolektivnimi organizacijami tisto, ki ji bo zaupal in jo pooblastil za upravljanje njegovih pravic. Tako bo postal član te kolektivne organizacije in sooblikoval njeno delovanje in upravljanje. Zakon tudi predpisuje določene upravljavske strukture teh organizacij in javnost njihovega delovanja ne glede na njihov organizacijski status.
Dušan Pšeničnik, generalni direktor direktorata za notranji trg na tem ministrstvu, je dejal, da novi zakon prinaša večjo preglednost upravljanja avtorskih in sorodnih pravic, zbrani denar pa se lahko razdeli le kot nadomestilo za uporabo avtorskih del, za stroške delovanja organizacije, in namenske sklade, namenjene bogatenju ustvarjalnosti. Avtorske pravice je mogoče urejati individualno, recimo ob javnih nastopih, za množično uporabo avtorskih del pa bo še naprej, tako kot tudi doslej, določeno obvezno upravljanje v okviru kolektivnih organizacij.
Poudaril je tudi, da država ne bo določala tarif, ampak da se bodo te uskladile med pooblaščenimi predstavniki imetnikov avtorskih in sorodnih pravic ter množičnimi uporabniki teh avtorskih del. Zakon zahteva, da tarifa izraža dejansko ekonomsko vrednost. Če se uporabniki in kolektivne organizacije ne morejo sporazumeti o tarifah oziroma nadomestilih za uporabo avtorskih del, to stori strokovno telo, ki naj bi do takrat že zaživelo.
Mnenja o predlogu zakona
Na združenju SAZAS menijo, da mora zakon zagotoviti osrednje mesto imetniku pravic ter spoštovanju njegove svobodne odločitve, zagotoviti mora izključnost avtorske pravice, pravico do ustanavljanja in vodenja kolektivne organizacije, vzvode za učinkovito in pravično uveljavljanje pravic imetnikov pravic, predvideti pomembnost vloge kolektivne organizacije kot ključne pri zagotavljanju ravnotežja med avtorji in uporabniki ter (ponovno) prepoznati ključno vlogo kolektivnih organizacij pri zagotavljanju kulturne raznolikosti prek strukturnih skladov.
Janez Križaj, glasbeni producent, pravi, da »če bo aktualni predlog sprejet, bi predlagal, da rečemo bobu bob in zakon preimenujemo. Namreč predlog ne govori o 'pravici avtorja' – avtorju nalaga same neutemeljene in nelegitimne dolžnosti – ampak zapoveduje predvsem protiustavne privilegije komercialnih uporabnikov glasbe. 'Prisilni sporazum' in 'svet za avtorsko pravo' sta instituta kraje pri belem dnevu – kriminal je legaliziran.«
»Zakon mora spoštovati pravni položaj kolektivnih organizacij in dejstvo, da so to organizacije članov, da se financirajo iz lastnih virov, in ne iz javnih sredstev. Zaradi delovanja v splošnem oziroma skupinskem interesu so vse kolektivne organizacije seveda v posebnem razmerju do države, ki mora biti določen in omejen z zakonom,« je povedal Gregor Štibernik, direktor Zavoda za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije.