Tiskane izdaje
»V umanjkanju vsakršne kulturne politike se je aktualna garnitura na ministrstvu za kulturo očitno odločila, da razbije, oslabi in uniči neodvisno umetnost v Sloveniji.«
Tako ostro se je danes na rezultate štiriletnega programskega razpisa za sofinanciranje kulturnih programov odzval direktor Mini teatra Robert Waltl, podobne pa so tudi reakcije drugih zavrnjenih institucij.
Pri tem seveda Mini teater ni v najslabšem položaju, saj niso ostali povsem brez denarja, temveč so jim prispevek »zgolj« zmanjšali skoraj za četrtino, tako da bodo poslej letno od ministrstva prejeli manj kot sto tisoč evrov.
Kljub temu bodo po Waltlovih besedah težave velike, subvencijo namreč dobivajo samo za program, ob tem pa imajo sedem redno zaposlenih ter okoli sto dvajset zunanjih sodelavcev. Na celovito obnovo objekta, ki je nujna in je ocenjena na poldrugi milijon evrov, pa očitno lahko kar pozabijo.
»Zahtevamo transparentno in strokovno ocenitev in dodelitev sredstev vsem profesionalnim programom, ki gradijo kulturo te države«, je dejal Waltl, ki opozarja na paradoks, da je bil njihov program dela za naslednja štiri leta s strani komisije ocenjen s samimi superlativi, od 100 možnih točk so jih prejeli 98, kljub temu pa ostali brez pomembnega dela sredstev.
Povsem jasno je, da je proračun za te namene odločno premajhen, čeprav se za organizacijami, ki kandidirajo za ta sredstva, nahaja tisoče umetnikov vseh starosti. »Ministrstvo je le še razdeljevalnica proračunskih sredstev, več kot devetdeset odstotkov denarja gre samo še za plače javnih uslužbencev in hladni pogon, kar vztrajno in iz leta v leto brutalneje ubija neodvisno slovensko produkcijo«, zaključuje Waltl.
Kljub pohvalam ...
Podobno presenečeni in ogorčeni so tudi v zavodu Bunker, kjer so jim sredstva v primerjavi s prejšnimi leti prav tako zmanjšali. Kot pravi Tamara Bračič Vidmar, utemeljitve komisije ne razumejo, ob tem je tudi izjemno skopa, točke pa so jim med drugim odbili zaradi visoko zaokroženih planskih stroškov, čeprav ta kategorija v razpisu sploh ne obstaja.
Poleg tega jim člani komisije kljub pohvalam očitajo omejen izbor ustvarjalcev in produkcijskih form, četudi sodelujejo z več kot dvesto ustvarjalci na leto, že samo festival Mladi levi ima vsaj deset različnih produkcijskih form, mnoge od njih so v našem prostoru novum.
V Bunkerju menijo, da jih ocenjuje nekompetentna in neustrezna komisija, ki ne pozna dovolj dobro dela prijaviteljev, ki ga ocenjuje, decentralizacija in kulturno umetnostna vzgoja kot paradna konja, ki naj bi ju ministrstvo za kulturo podpiralo, pa sta pri tem razpisu spregledana.
Bračič Vidmarjeva opozarja na paradoks, da morajo prijavljen program izvesti v celoti, ne glede na to, da so jim dodelili manj sredstev. Finančni primankljaj bodo poskušali kompenzirali z dodatnimi obremenitvami že tako preobremenjene ekipe, pri pridobivanju evropskih sredstev pa bodo zelo omejeni, saj je nujen predpogoj lokalna participacija.
Najbolj pa so seveda prizadeti tisti, ki so povsem izpadli iz enačbe. Med njimi je tudi inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU oziroma njihov portal Fran. Kot je dejal predstojnik Marko Snoj je Fran največji slovenski slovarski in slovnični portal, njihovo projektno skupino sestavlja vrhunska ekipa dvajsetih raziskovalcev, komisija pa jim je po Snojevem mnenju očitala prav tisto lastnost, ki jo portal izpolnjuje v zelo veliki meri, namreč možnost sprotnega in dokumentiranega sprejemanja vseh povratnih informacij s strani uporabnikov.
Brez denarja tudi na Maski
Snoj je še opozoril, da sta bila na razpisu prijavljena dva projekta ljubljanske univerze, čeprav je jasno določeno, da lahko en prijavitelj prijavi le en projekt. Snoj meni, da bo »vsekakor zanimivo skrbno spremljati vsebino in izvedbo sofinanciranih projektov, še zlasti slovarja sopomenk sodobne slovenščine, upoštevajoč dejstvo, da je Inštitut za slovenski jezik pred poldrugim letom izdal obsežen in vsebinsko zelo bogat Sinonimni slovar slovenskega jezika.
Torej je slovar, za katerega je ministrstvo ljubljanski univerzi namenilo 40.000 evrov že narejen, medtem ko vzpostavitev njegovega prostega dostopa na Franu, kar je bila le ena od projektnih dejavnosti našega projekta, taisto ministrstvo ni prepoznalo vrednega za financiranje«, meni Snoj.
Brez denarja so ostali tudi v zavodu Maska. Direktor zavoda Janez Janša je bil skop z izjavami, je pa za sedaj edini, ki je že najavil tožbo na upravnem sodišču. Po njegovem mnenju so v utemeljitvi komisije »takšne protislovnosti, da jih je nemogoče resno komentirati«, pa tudi sicer je odločanje netransparentno, nejasno in arbitrarno, sklepe pa sprejemajo nekompetentni odločevalci.
Kot pravi bi dogovor o kontinuiranem programskem in produkcijskem sodelovanju med Masko in Slovenskim mladinskim gledališčem morala pozdraviti vsaka strokovna in politična garnitura, v najslabšem primeru vsaj zaradi bolj racionalnega izkoriščanja vseh resursov, tako pa se ne »morejo se znebiti občutka, da so plačali davek profiliranosti programa in družbeno angažirani drži«.
Zagotovo je bilo veliko presenečenje zavrnitev prijave zbora Carmina Slovenica. Umetniška vodja zbora Karmina Šilec je dejala, da jih je nekoliko skrbelo, kakšna bo višina sredstev in ali bodo omogočala nadaljnji razvoj, takšne odločitve komisije za glasbo pa seveda niso pričakovali, saj zanj tudi ni nobenih strokovnih osnov.
Kakovost in ugled zbora v domačem in mednarodnem prostoru je znana, tudi njihovi prihodnji načrti so bili zelo ambiciozni in inovativni ter zagotovo ustrezno kakovostni, takšna odločitev pa predstavlja »brutalno ukinjanje enega mednarodno najbolj prepoznavnih akterjev«. Kot je poudarila, bi moralo takšne strateške odločitev ministrstvo za kulturo sprejemati bolj premišljeno in odgovorno, saj bodo posledice katastrofalne, glede na dogajanje pa so že sprejeli odločitve o odpovedi nekaterih projektov.
»Zdi se, da so na udaru predvsem vse organizacije, ki so znotraj svojih programov inovativne in ki izrazito prepletajo umetniške izraze ter se poleg osnovnih področij posvečajo tudi refleksiji, teoriji in eksperimentom« pa sporočajo iz Muzeja tranzitornih umetnosti - MoTA, ki so bili na razpisu prav tako zavrnjeni. Na področju glasbene umetnosti je bilo po besedah Martina Briclja na razpis prijavljenih nekaj manj od trideset projektov, število do sredstev upravičenih organizacij pa so iz dvanajst na tokratnem razpisu skrčili na osem.
Bliža se javno branje
Muzej MoTa je ekslicitno podprl tudi Klemen Ramovš, ki je odstopil iz delovne skupine ministrstva za kulturo za trajni dialog z nevladnimi organizacijami. Kot je dejal, je bilo mnenje skupine premalo upoštevano, nesprejemljivo je, da se pri povišanju državnega proračuna za kulturo za deset milijonov evrov večina sredstev nameni za plače javnega sektorja, v podhranjenega nevladnega pa nič.
Predvsem pa je ministrstvo uvrstilo Seviqc Brežice ter nekatere druge nevladne organizacije z vrhunskimi in mednarodno prepoznavnimi programi ter jasnimi razvojnimi vizijami med manj pomembne, oziroma je financiranje preusmerilo iz programskega v projektno sofinanciranje, kjer je denarja še manj.
Predsednik odbora državnega zbora za kulturo in poslanec SMC Dragan Matić je včeraj na ministra za kulturo Toneta Peršaka naslovil zahtevo, da pričakujejo podrobna pojasnila, kaj je glede te problematike naredil dosedaj in kaj namerava ukreniti v prihodnje. Zelo verjetno se bo zavodu Maska pri vložitvi tožb pridružila še kakšna zavrnjena institucija, nevladniki napovedujejo, da bodo »račune simbolno razgrnili okoli bližnjega slovenskega kulturnega praznika«, že nocoj pa na to temo pripravljajo svojevrstni protestni zbor v Slovenskem mladinskem gledališču.
Potekalo bo namreč javno branje odločb javnega razpisa posameznih nevladnih organizacij in sicer tako tistih, ki so jim sredstva odobrili, kot tistih, ki so ostali brez njih.
