O včerajšnjem neformalnem sestanku, ko se je minister za kulturo o problemih v kulturi prišel pogovarjat na Društvo slovenskih pisateljev, obe strani ne dajeta izjav, ve pa se, da z novimi zahtevami pisatelji »polje boja« s kulturniško birokracijo od težav samozaposlenih premikajo na splošnejši teren.
Minister Tone Peršak, so včeraj popoldan povedali v Službi za odnose z javnostmi ministrstva za kulturo, se je s člani Društva slovenskih pisateljev pogovarjal o njihovih predlogih za urejanje statusa samozaposlenih v kulturi, o prenovi kulturnega modela in o odprtih težavah v slovenski kulturi. Šlo je za enega v nizu sestankov, ki jih ima minister za kulturo z različnimi deležniki v kulturi.
Nove zahteve, ki so jih v dneh pred sestankom z ministrom formulirali v pisateljskem društvu, po vsebini sicer niso nove, v kulturniški javnosti se pojavljajo že lep čas, a napisane kot lapidarni seznam najnujnejših tem, ki bi se jih morala lotiti neodločna in na področju kulture netransparentno delujoča Cerarjeva vlada, delujejo neuresničljivo.
Pisatelji na primer zahtevajo, da se delež kulture v proračunu Republike Slovenije za leto 2018 dvigne na 2,5 odstotka, zahtevajo ničelno stopnjo davka na knjige, vračilo v predhodnih fazah plačanega davka ter uveljavitev javnega interesa pri nabavi knjižničnega gradiva, zahtevajo, da Državni zbor založbo Mladinska knjiga uvrsti med strateške naložbe države in zagotovi njeno prestrukturiranje v javnem interesu, zahtevajo spoštovanje avtorskih pravic pri reproduciranju v skladu z utečeno prakso v državah EU, zahtevajo spremembo zakona o samozaposlenih v kulturi v skladu s pripombami iz javne razprave ter uveljavitev sprememb do konca leta 2017, zahtevajo, da se znesek za knjižnično nadomestilo določi v višini 25 odstotkov zneska, ki je namenjen javnim knjižnicam, ter da se dodeljevanje štipendij vrne v odločanje stanovskim društvom, zahtevajo, da se Bralni znački, Društvu slovenskih pisateljev ter slovenskemu centru PEN, društvom v javnem interesu, zagotovi vsaj minimalna sredstva za nemoteno delovanje.
Vrhunski reveži
Vse to so zahteve, ki jih vlada, katere premier je ob imenovanju novega ministra za kulturo (potem, ko je odslovil neposlušno prejšnjo ministrico) povedal, da od njega pričakuje »odločno ukrepanje v smeri nujnih in evropsko primerljivih sistemskih sprememb«, noče slišati, prav tako, kot na primer ni hotela slišati pripomb strokovne javnosti pred sprejetjem spremenjene odredbe o samozaposlenih v kulturi.
Zadnja vladna uredba je pogoje za njihovo početje delno spremenila, zadovoljen ni nihče. Vsi čakajo naslednjo potezo ministrstva za kulturo. Še pred sprejetjem nove uredbe je sindikat Glosa, natančneje njegova Sindikalna konferenca samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in informiranja (Suki) ministrstvo pozvala, naj predlog uredbe preprosto umakne, češ gre za prekomeren, neutemeljen in škodljiv poseg v pravice samozaposlenih. Ministrstvu so očitali, da hoče pretirano zaostriti pogoje za pridobitev pravice do plačila prispevkov in tudi, da načrtuje združevanje, brisanje in spreminjanje specializiranih poklicev na področju kulture.
Popravljanje popravljenega
Ni pomagalo, konec lanskega leta so Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) sprejeli. Sicer podaljšuje obdobje dodelitve pravice do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna s treh na pet let in zvišuje starostno mejo za pridobitev trajne pravice, a hkrati kvantitativne kriterije zvišuje.
Da je bil morda strojen napačen korak, je ugotovil državnozborski odbor za kulturo, na izredni seji je sklenil ministrstvu priporočiti ustanovitev posebne strokovne delovne skupine, ki naj bi pripravila teren za ponovno obravnavo uredbe o samozaposlenih.
Vsule so se kritike, še posebej okrog letošnjega kulturnega praznika ni bilo kulturnika, ki o tematiki samozaposlenih ne bi vedel dodati kritično besedo ali dve. Društvo Asociacija je pozvalo k ponovnemu odprtju uredbe, ki jo je zavrnila celotna strokovna javnost.
Novelirano uredbo so v celoti zavrnili pisatelji: DSP je sredi marca na pisateljskega kolega ministra naslovilo obširen dopis s konkretnimi vprašanji in zahtevalo konkretne odgovore v osmih dneh. Ker se to ni zgodilo, so o vsem obvestili najširšo javnost. Nov obisk ministra na Tomšičevi vseh problemov zagotovo ni razrešil.