Ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar je imela v prvem letu mandata podporo opaznega dela kulturne javnosti, poskuse izčrpavanja resorja kulture, pravi, je preprečila (vprašljivih je bilo 8,8 milijona evrov v letu 2014 in 10 milijonov evrov v letu 2015), vendar pa je prihodnost po njenih besedah negotova. Napovedi, da bo denarja manj, se bodo očitno uresničile.
Ko je ministrica danes pregledovala početje ministrstva v prvem letu mandata, je omenila, da je bilo ministrstvo ob prevzemu konec septembra 2014 v izjemno težkem finančnem položaju: moreč je bil za 22 milijonov evrov nižji integralni proračun kot konec leta 2012, kultura je v finančni perspektivi 2014-2020 ostala tudi brez prednostnih naložb za črpanje nepovratnih evropskih sredstev.
Med uspehi prvega leta mandata je zato navedla, da so pospešili črpanje evropskih sredstev iz finančne perspektive 2007-2013, pri drugih ministrstvih pa ji je s prilagoditvijo kulturnih ciljev ciljem nosilcev prednostne naložbe uspelo pridobiti nepovratna evropska sredstva za izvedbo kulturnih projektov.
Trenutno je teh sredstev skupaj s slovensko udeležbo za 25,5 milijona evrov od tega 2 milijona pri ministrstvu za javno upravo, 10,9 milijona pri ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, 7 milijonov pri ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti) in 5,6 milijona evrov pri ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, za nadaljna sredstva za kulturne projekte pa se s štirimi ministrstvi še dogovarja.
Zahteve o povečanju sredstev za kulturo, ki jih je na ministrico in druge odločevalce nedavno naslovilo Društvo slovenskih pisateljev so bile velike, ministrica naj bi z njihovo pomočjo lahko uveljavljala in uveljavila nujno potrebne spremembe, predvsem pa realno podlago v proračunskih sredstvih v naslednjih letih, vendar so pisatelji v istem dihu že ugotavljali, da ministričine obljube z začetka mandata o več denarja za kulturo niso bile podprte z jasno vizijo in doslej niso obrodile realnih finančnih sadov.
Ministrica je danes omenila, da sta ji poleg pisateljskega društva podporo namenila tudi Boris Pahor in Ciril Zlobec, tudi Nacionalni svet za kulturo (NSK) se je oglasil z mnenjem v to smer, a za ponedeljek že napoveduje izredno, celo protestno sejo, namenjeno le eni temi, krčenju sredstev za slovensko kulturo. Vlada namreč za leto 2016 predvideva znižanje sredstev za kulturo za 17 milijonov evrov, v letu 2017 pa še za 19 milijonov evrov, takšnih krčenj pa - tako menijo člani NSK - slovenska kultura ne more preživeti brez velike in trajne škode, če posebej v času gospodarske rasti pa je zniževanje sredstev za kulturo po njihovem mnenju nedopustno. Domnevati je mogoče, da sta bili ravno denarju za kulturo namenjeni srečanji, ki ju je omenila ministrica: včeraj se je oglasila pri predsedniku vlade, danes na ministrstvu za finance.
Ministrica je dodala, da je pisateljski predlog o povečanju sredstev za Javno agencijo za knjigo za 800.000 evrov na leto v zdajšnji situaciji nerealen, vendar pa bo na primer denar, namenjen nastopu Slovenije kot častne gostje na frankfurtskem knjižnem sejmu, treba najti, saj gre za sklep prejšnje vlade.
Med uspehi je ministrica danes naštela letošnje dokončanje ali skorajšnje dokončanje celostne obnove Vile Vipolže, rekonstrukcijo Narodne galerije, Parka vojaške zgodovine Pivka, rekonstrukcijo nekdanjega vojaškega objekta št. 6 pri Pivki, obnovo Plečnikove hiše, obnovo dvorca Lanthieri, Hiše žive dediščine v Šmarjeških toplicah, mediadoma Pyrhani v občini Piran, Kulturnega doma Krško, muzeja in prezentacije lutk na Ljubljanskem gradu in Mladinskega kulturnega centra v Rogaški Slatini.
Ministrstvo je, kar zadeva zakonodajo, v prvem letu mandata pripravilo sedem novel zakonov in en nov zakon, ki so bili najbolj pereči in po mnenju ministrstva najbolj potrebni reševanja, da bi se zagotovilo čim boljše pogoje za delo na področju kulture v korist državljanov Republike Slovenije. Vseh sedem zakonov je bilo v javni razpravi in so jo vsi uspešno prestali, dva sta bila sprejeta na vladi in sta v postopku v parlamentu, trije zakoni čakajo na uvrstitev na sejo vlade.
Novela Zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi (ZUJIK) bo po ministričinem mnenju omogočila izboljšanje položaja samozaposlenih v kulturi, z novelo Zakona o Slovenskem filmskem centru (ZSFCJA) bo država omogočila finančne spodbude na področju filmske produkcije, kar bo spodbudilo več zaposlitev na področju domače filmske produkcije, zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi, ki je tudi del koalicijske pogodbe in zdaj čaka uvrstitev na sejo vlade, bo med drugim zagotovil ohranitev najnujnejše kulturne dediščine, obnovitev javne kulturne infrastrukture in digitalizacijo arhivskih gradiv.