Tiskane izdaje
Vrhunčeva se je po diplomi na fakulteti za arhitekturo posvetila oblikovanju oblačil, predvsem modi v usnju. Kot piše v utemeljitvi, so bili njeni prečiščeni, minimalizirani kroji usnjenih in krznenih oblačil novost v svetovnem merilu. Njene kolekcije so bile predstavljene na modnih revijah, modnih sejmih in razstavah pa tudi na razstavah Bienala industrijskega oblikovanja v Ljubljani. Sodelovala je tudi pri programu visokošolskega študija oblikovanja tekstilij in oblačil, ustanovljenega leta 1979, kjer je bila do upokojitve profesorica. Za svoje delo je prejela več nagrad, med njimi nagrado Prešernovega sklada.
Gaberščik Ilgova je doštudirala na ljubljanski likovni akademiji. Že po končani šoli za oblikovanje je sodelovala s Centrom za sodobno oblačenje in opremo, ki je v 60. letih prejšnjega stoletja predstavljal pomembno promocijsko ustanovo za razvoj modnega oblikovanja pri nas. Dolga leta je sodelovala s tovarno Almira, ki je po njeni zaslugi postala cenjen in uspešen proizvajalec pletenin. Njene izrazito likovne, prepoznavne, barvite kolekcije pletenin so navduševale na sejmih, modnih revijah in razstavah. Za svoje delo je prejela številna priznanja in nagrade, tudi nagrado Prešernovega sklada.
Oblikovalski dosežki in presežki
Priznanje oblikovalski presežek si je prislužila Elena Fajt za projekt Shirting. Modni projekt vzpostavlja drugačen model oblačenja in z ozaveščanjem uporabnika spreminja ustaljene vzorce ter razkraja svet mode, kot ga poznamo doslej. Uvaja drugačne, trajnejše vrednote tako v procesu produkcije kot tudi ne-skončne uporabe.
Mateja Pantter in Anka Štular sta prejeli priznanje oblikovalski dosežek za Klop ljubezni. Klop ljubezni je del zbirke Evropskih klopi na travniku pred Evropskim parlamentom v Strasbourgu. Sodobno zasnovana klop le rahlo spominja na običajno predstavo ljudi o sedenju v javnem prostoru.
Maja Gspan si je priznanje oblikovalski dosežek prislužila za projekt Jazz festival. Podoba letošnjega jazz festivala po prepričanju žirije predstavlja izrazit premik, pravzaprav točko za razmislek o oblikovanju javnih sporočil nasploh.
Irena Gubanc je priznanje oblikovalski dosežek prejela za projekt celostna grafična podoba piva Dr. Orel. Projekt je izvrsten primer, kako pomembni so tesna povezava, razumevanje in zaupanje med naročnikom in oblikovalcem za dobro zasnovo in rezultat oblikovalskega projekta.
Petra Černe Oven in Barbara Predan pa sta priznanje oblikovalski dosežek prejeli za projekt Oblikovanje in razvoj: Komplet družabnih iger za starejše osebe, obolele za demenco/D9. V obsežni in večplastni študiji dokazali, da je samo z natančno analizo stanja ter poznavanjem problematike mogoče pristopiti bodisi storitvenem ali produktnem oblikovanju.
O dobitnikih priznanj je odločala žirija v sestavi Danijela Grgič, Nataša Šušteršič, Jurij Dobrila, Marjan Žitnik in Peter Jamšek.
