Dalmatinova Biblija je najpomembnejše delo slovenske protestantske književnosti in edinstveno delo na kulturnozgodovinski razvojni poti slovenstva. Prevedel jo je slovenski protestantski pisec, pesnik in prevajalec Jurij Dalmatin, ki se je rodil okoli leta 1547 v Krškem.
Biblija je prvi slovenski prevod celotnega Svetega pisma (Stare in Nove zaveze), ki temelji na zgodnejšem Trubarjevem prevodu Nove zaveze. Knjiga je bila sprva tiskana v Mandelčevi tiskarni v Ljubljani, po prepovedi tiska so jo natisnili v Wittenbergu na Nemškem. Natisnjena je bila leta 1583 z letnico 1584 s polnim naslovom Biblija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta, slovenski tolmačena skuzi Jurija Dalmatina.
Knjigo so natisnili v 1500 izvodih, med njimi petdeset na boljšem papirju, razkošnejše vezenih v rdeče, belo in črno usnje s pozlato ter koloriranimi slikami in inicialkami. To je edina protestantska knjiga, ki ji je protireformacija prizanesla.
Po zatonu slovenske protestantske cerkve so jo uporabljali slovenski katoliški duhovniki še dvesto let. Ohranjenih je 78 izvirnih izvodov, 36 doma in 42 v tujini. Originalno Sveto pismo iz leta 1583 hrani Katoliški dom prosvete Sodalitas v Tinjah na Koroškem v Avstriji.
Prevajanje je potekalo deset let, brez slovarjev in drugih jezikovnih knjig. Dalmatin je s prevodom celotnega Svetega pisma vplival na razvoj slovenskega knjižnega jezika. Za Slovence je bilo to pomembno jezikovno ter kulturno dejanje, saj smo se z njo uvrstili med kulturno razvite evropske narode.
S prevodom Svetega pisma v slovenščino, slovnico in številnimi slovenskimi knjigami so protestantski pisci postavili temelj slovenskemu knjižnemu jeziku in zagotovili prihodnjim generacijam ohranitev slovenščine skozi stoletja, kljub temu da nismo imeli ne lastne države ne samostojnosti.